|
|
|
|
November 21 Citat JAVNI POZIK K SODELOVANJU
Alpe Adria Green - Gorenjsko Ekološko Združenje - GEC, bo v previdoma v mesecu januarju 2010 organiziral strokovni posvet z delavnim naslovom "Triglavski narodni park - kaj se je spremenilo pet let po poslani spomenici NVO državnim organom" ( spomenica je objavljena pod pozivom)
Pozivamo Vse, ki želijo z svojimi razpravami sodelovati na tej problemski konferenci, da do 15. decembra 2009 svojo udeležbo z krajšo obrazložitvijo tematike, prijavite po elektronski pošti na
alpeadriagreen@gmail.com 
Spomenica TNP poslana Državnemu Zboru RS, vladi RS in slovenski in javnostiPovzetek, 01.09.2004 Spomenica poslana Državnemu Zboru RS, vladi RS in slovenski in javnosti Projekt: Mednarodno priznan Triglavski narodni park - Temeljna izhodišča za ureditev širšega zavarovanega območja Podpisniki: Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka Datum: September 2004 Podlaga: Varstvo naravnih vrednot je pomembna odgovornost vsake države. Ustava Republike Slovenije nalaga državi, da »skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije«. Po Ustavi morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo RS. Zakon o ohranjanju narave je temeljni varstveni predpis na področju ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst na območju Slovenije. Triglavski narodni park je po ZON širše zavarovano območje, ki se ustanavlja tudi za uresničevanje mednarodno priznanih oblik varstva območij narave (Guidelines for Protected Area Management Categories, IUCN, 1994). Izhodišče je ZTNP iz leta 1981. Zunanje meje parka se le malenkostno spremenijo v korist narodnega parka, poveča pa se delež osrednjega območja do najmanj ¾ celotnega območja narodnega parka. Vse rešitve, ki so se že do sedaj izkazale za učinkovite, ostanejo nespremenjene. Sklicevanje: Posvet: Evropska zveza (EU) in zavarovana območja: Samo en narodni park imamo – kakšen naj bo, 12. februarja 2004 na Bledu, gradivo: Ohranimo Triglavski narodni park za današnje in prihodnje rodove, referati in zaključki. Znanstveni in strokovni posvet - Triglavski narodni park? 13. nov. 2003 v Ljubljani, referati in sklepno sporočilo. Pripombe na dopolnjeni predlog zakona o Triglavskem narodnem parku dane v okviru javne predstavitve. Namen spomenice: Pridobiti vseslovenski sporazum (konsenz) za uzakonitev mednarodno priznanega Triglavskega narodnega parka UGOTAVLJAMO Območje Triglavskega narodnega parka je izjemno zaradi ohranjene neokrnjene narave, zaradi kulturne krajine in številnih kulturnih spomenikov in ima za Slovence globok simbolni pomen. V Triglavskem narodnem parku so naravna, kulturna in duhovna dediščina neločljivo prepletene in povezane med seboj - predstavljajo pa izjemno vrednoto, ki se kaže tudi v bogati duhovni, kulturni, simbolni, nacionalni dimenziji, v tesni sklenjenosti naravnega in duhovnega, fizičnega in metafizičnega, predmetnega in simbolnega v dojemanju in pojmovanju tega prostora. Zato obstaja v ozadju nacionalnega, to je narodno državnega varovanja TNP še mnogo več, kot le varovanje enkratnega naravnega imetja, ki so »nam ga v upravljanje in gospodarjenje zaupali naši vnuki«. Ne nazadnje, v teku desetletij se je v zvezi s Triglavom in njegovim »kraljestvom« napajalo tudi slovensko pojmovanje svobode, samostojnosti in na koncu državnosti. (po Kmeclu, Posvet SAZU) Triglavski narodni park je edino, zadosti obsežno območje v Sloveniji, s površino, na kateri še potekajo ekološki procesi na način, ki zagotavlja nemoteno delovanje ekosistemov in razmere za razvoj naravnih habitatov in obstoj vrst. Triglavski narodni park je tudi prostor, kjer se sodobni človek še lahko sreča z neukročenimi silami narave, divjino, naravnim zvočnim okoljem, temo, zvezdnim nebom, samoto in tudi tveganjem. To je tudi edino večje območje v Sloveniji, kjer se še ohranjajo območja t.i. »divjine«, kjer se neposredno ne poznajo vplivi človeka. Divjina pa ima danes v svetu poleg posebne ekološke in naravovarstvene vloge tudi pomen za človeka, njegovo duhovno sprostitev in dojemanje narave in naravnih procesov. Triglavski narodni park je torej mnogo več, kot le vsota številnih posamičnih naravnih in kulturnih spomenikov, ki jih varujejo že drugi zakoni – prav sklenjenost in relativna prostranost zavarovanega območja mu daje posebno, še pomembnejšo vrednost, ki ni pomembna le za slovenski narod, ampak tudi za Evropo in širše. Zavedanje, da gre v Julijcih za izjemne naravne vrednote, je staro - naš edini narodni park ima častitljivo predzgodovino in zgodovino. Od pobud Albina Belarja (1908), preko Spomenice Muzejskega društva iz leta 1920, ustanovitve prvega zavarovanega območja v dolini Triglavskih jezer (1924) in naposled ustanovitve narodnega parka (1961) in kakršnega poznamo danes (1981). (M. Keršič Svetel) Kljub temu, da je v zadnjih sto letih prostor Julijskih Alp mnogo izgubil, pa je vendar v primerjavi z nekaterimi drugimi predeli v Alpah, ostala naravna in tudi kulturna dediščina naših Julijcev sorazmerno dobro ohranjena. Da gre za izjemno dediščino, ki ni pomembna le za nas, ampak ima velik pomen tudi v mednarodnem merilu, nam priznajo številni tuji strokovnjaki: Julijske Alpe so kot biosferni rezervat vpisane v UNESCOV program Človek in biosfera, možnost za vpis na UNESCO-v seznam svetovne dediščine človeštva imajo bohinjske planine, območje Triglavskega narodnega parka pa je zelo pomembno območje NATURA 2000. OPOZARJAMO Območje Triglavskega narodnega parka premore celo vrsto naravnih in kulturnih vrednot, ki so večini Slovencev od nekdaj svete, zato jih mora današnja generacija ohraniti za naslednje rodove. Predvsem je to celotno visokogorje Julijcev - slikoviti vrhovi in gorske skupine Jalovca in Mangarta, Prisojnika, Škrlatice in Martuljkove skupine s Špikom, Kanjavca, Lepega Špičja, Krna in Bohinjskuh gora ter še posebej območje okrog Triglava, z vsemi naravnimi vrednotami in znamenitostmi od kraških pojavnih oblik do bogatega rastlinstva in živalstva. To so vse doline, ki se od Triglava žarkasto širijo na vse strani z vodami dveh velikih rek, ki imata povirji v Julijskih Alpah: jadranska Soča in črnomorska Sava. V soškem porečju doline Trenta, Zadnjica, Lepena, Koritnica, Bavšica, Tolminka in Zadlašca ter v porečju Save Dolinke: Zgornjesavska dolina, Tamar, Planica, Velika in Mala Pišnica, Martuljek, Vrata, Kot, Krma in Radovna, ter v porečju Save Bohinjke, Savica, Bohinjsko jezero, Voje z Mostnico in Ribnica. To so tudi ledeniška jezera: od Bohinjskega do skupin Triglavskih, Kriških in Krnskih jezerc visoko v gorah in nešteti vodni pojavi kot so slapovi: Savica, Peričnik, Šum, Martuljški, Skočniki in Nadiža, strme brzice na Soči, tesni in korita kot so v porečju Soče, na Koritnici, Tolminki in Zadlaščici, korita Mostnice ter Vintgar pri Bledu. To so tudi neponovljive naravne in kulturne značilnosti v krajini ter bogata kulturna dediščina od naselbin z značilnim ljudskim stavbarstvom in cerkvami, njim pripadajoče visokogorske planine, ostanki fužinarstva, spomeniki iz prve in druge svetovne vojne in bitk iz obdobja Napoleona, iz najstarejših časov pa še nekaj arheoloških najdišč. OBSOJAMO Uničevanje in ogrožanje naravnih in kulturnih vrednot na območju Triglavskega narodnega parka z različnimi škodljivimi posegi človeka, predvsem pa onesnaževanje okolja (zrak, voda, hrup, odpadki, itd.), uničevanje rastlinstva in živalstva, prekomeren avtomobilski promet na območju narodnega parka in skrajno škodljiv motorni promet po dolinah in planinah do najbolj oddaljenih pastirskih naselij, neustrezne ureditve parkirnih mest, pristanišč, kopališč in druge infrastrukture ob in na našem edinem večjem ledeniškem jezeru, letalski in helikopterski promet nad divjino in nad glavami gornikov in drugih obiskovalcev narodnega parka, uporaba motornih sani po zasneženih planjavah, žičnice in smučišča, tudi z umetnim snegom, planinske koče s hotelskimi uslugami, zajezene reke, korita, brzice in uničena obrežja rek zaradi odvzema materiala in drugih posegov, vojaške vaje vseh vrst, množične prireditve z vso hrupnostjo in neusmiljenim onesnaževanjem okolja, lov ob vsakem času in povsod, gozdarske posege v osrednjem območju narodnega parka, zazidavanje najlepših predelov nezazidljive naravne in kulturne krajine, vedno nove megalomanske načrte za hotele in druge dobičkonosne investicije, ki jim dobičke prinaša dejstvo, da so v narodnem parku, itd. ZAHTEVAMO Na območju Triglavskega narodnega parka naj se uveljavijo cilji in nameni narodnega parka, ki bodo zagotavljali trajno in učinkovito zavarovanje, predvsem pa naj se: Zavaruje in ohrani gorska divjina z vsemi dolinami in planotami ter njihove krajinske značilnosti z vsemi pojavnimi oblikami, kot so naravni gozdovi, travniki in pašniki, barja, zakrasele visokogorske planote, različni kraški pojavi (brezna, škraplje, jame, kotliči); Ohrani in neguje kulturna krajina in kulturni spomeniki in bogata kulturna dediščina od arheološke, zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, naselbinske, etnološke in tehniške do spomenikov oblikovane narave; Zavaruje in ohrani življenjski prostor za več tisoč rastlinskih in živalskih vrst, od katerih so mnoge endemične, redke ali ogrožene; Prepreči onesnaževanja okolja, povzročanje hrupa; onesnaževanje površin, vključno vode, zraka; Zavaruje zbirno območje pitne vode vseslovenskega pomena (Slovenija dobiva iz tega območja 20% pitne vode) z vsemi rekami in ledeniškimi jezeri ter vodnimi pojavi, kot so slikoviti slapovi, tesni in korita; Uredi prometne režime za motorni promet v zraku in na tleh ter v največji možni meri omeji oziroma zmanjša tak promet v robnem območju ter izloči iz osrednjega območja narodnega parka z izjemo nekaj vitalnih cest (n.pr.Vršič); Prebivalstvu v narodnem parku zagotovi uravnotežene življenjske in delovne pogoje, posebej še pri dejavnostih obrti in turizma ter primerne pogoje za kmetijstvo, gozdarstvo in prometne potrebe, vse pa v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter uvede poseben sistem spodbud in sofinanciranja projektov in investicij na območju narodnega parka; Zagotovi ustrezne programe razvoja v vplivnem območju narodnega parka in za projekte in investicije lokalne skupnosti na območju narodnega parka v državnem proračunu zagotovi dodatna sredstva za sofinanciranje ne glede na določbe predpisov, ki urejajo financiranje občin, v višini 80 % predračunske vrednosti projekta ali investicije; Uredi tak sistem urejanja prostora, ki bo v celoti sledil ciljem in namenom narodnega parka in uveljavi načelo nezazidljivosti zavarovanega naravnega območja, kmetijskih in gozdnih površin ter racionalno rabo prostora na zazidljivih območjih le v robnem območju narodnega parka in sicer za potrebe lokalnega prebivalstva in za potrebe upravljanja narodnega parka; Prepove vsako gospodarsko izrabo naravnih virov v osrednjem območju parka, v robnem območju pa omogoči gospodarske dejavnosti lastnikom in uporabnikom zemljišč, ki niso prebivalci narodnega parka, če to ni v nasprotju s cilji in nameni narodnega parka; Prepove vsako dejavnost, ki bi bila v nasprotju s cilji in nameni parka predvsem pa ekstremne športe, masovne prireditve, itd. ter prepreči neurejeno (divjo) pašo; Zagotovi, da se vsa zemljišča v državni lasti na območju narodnega parka prenesejo v upravljanje upravljavcu narodnega parka, na njih pa preneha z vsemi gospodarskimi dejavnostmi (prehodno obdobje) predvsem pa ukine komercialni lov in ribolov na celotnem območju narodnega parka; Uvede sistem nadomestil in odškodnin, omogoči odkup zemljišč ter uveljavi predkupna pravica države na vseh zemljiščih na območju narodnega parka; Usmerja gorništvo v narodnem parku, ki naj postane več kot le šport in rekreacija, saj je narodni park učilnica kjer se spoznavamo z zakonitostmi narave, vse to pa naj postane pomemben element načina življenja Slovencev;. Uredi in vzdržuje ustrezen sistem objektov in naprav namenjenih za oddih in rekreacijo obiskovalcem parka iz območij izven narodnega parka (domačih in tujih) ter organizira vodenje obiskovanja s posebnim poudarkom na spoznavanju, doživljanju ter telesni in duhovni obogatitvi obiskovalcev narodnega parka; Zagotovi učinkovito upravljanje in ustvari pogoje za kadrovsko, strokovno, organizacijsko uspešno javno službo s primernim financiranjem nalog upravljavca; Takoj pripravi in sprejme načrt upravljanja za dobo najmanj 10 let in na tej podlagi pripravi letne plane upravljanja; Uveljavi sodobne načine sodelovanja civilne družbe in prebivalcev v narodnem parku pri upravljanju narodnega parka; Zagotovi učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona in načrta upravljanja ter natančno opredeli načine medsebojnega usklajevanja in odgovornost posameznih upravnih organov in inšpekcijskih služb po tem zakonu (okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo, lov, ribolov, vode, promet, obramba, zdravje, turizem in gostinstvo, itd.) Zagotovi ustrezna finančna sredstva za izvajanje nalog varstva in razvoja, vključno za nadomestila, odškodnine, spodbude, sofinanciranje, odkup, zakup, najem in drugo. Zagotovi izvajanje nalog, ki jih nalagajo druge mednarodne razglasitve – Biosferni rezervat - UNESCO MAB, Evropska diploma, in projekt PAN Parks. POUDARJAMO Pomen vseslovenskega sporazuma (konsenza) o trajnem zavarovanju območja Triglavskega narodnega parka (IUCN kategorija II) s tem, da bodo spoštovani zgoraj navedeni cilji in nameni narodnega parka ter upoštevani standardi in kvaliteta za dosego njegovega mednarodnega priznanja. Ponujamo sodelovanje pri vseh nadaljnjih aktivnostih za dosego vseslovenskega sporazuma in pri pripravi ustreznih zakonskih aktov in načrta upravljanja, kot tudi pri soupravljanju narodnega parka. POZIVAMO Vse, ki jim je naložena dolžnost za varstvo naravnih in kulturnih vrednot, da podprejo ta projekt in ga v okviru zakonodajnega postopka o TNP ter nato v praksi uresničijo; Vse tiste, katerih glas lahko odločilno prispeva k uresničitvi tega projekta, da ga podprejo – strokovne in nevladne organizacije, civilna družba, vse generacije od najmlajših do upokojencev, združenih v različnih organizacijah ter najširša javnost ob podpori vseh vrst medijev. Podpisniki: CIPRA Slovenija Društvo Mountain Wilderness Slovenija Društvo slovenskih pisateljev (DSP) Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana DOPPS - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Društvo za permakulturo Slovenije Gorenjsko ekološko združenje, Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka Naša Slovenija/Slovenia Nostra Planinsko društvo RTV Ljubljana Svetovni slovenski kongres (SSK) Zavod za oživitev civilne družbe Zveza društev za varstvo okolja Zveza ekoloških gibanj – ZEG Zveza hortikulturnih društev v Sloveniji IUCN-ova Svetovna komisija za zavarovana območja (WCPA) Postanite član Alpe Adria Green - na naslov alpeadriagreen@gmail.com pošljite e-pošto z pripisom - želim postati član AAG - in poslali vam bomo pristopno izjavo
KOALICIJA NVO ZA OHRANITEV TNP Datum: četrtek, 24. januar 2008 IZJAVA ZA JAVNOST Danes je koalicija nevladnih organizacij za Triglavski narodni park poslala ministru za okolje in prostor g. Janezu Podobniku naslednji dopis l.p. Predsednik GREENSLO – SLOVENIJA: Vojko Bernard CIPRA Slovenija, Društvo za varstvo Alp, Ljubljana G. Janez Podobnik, minister Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska cesta 48, 1001 Ljubljana Zadeva: Osnutek Zakona o Triglavskem narodnem parku Spoštovani minister, Triindvajset nevladnih organizacij povezanih v koalicijo za Triglavski narodni park je septembra 2004 predstavilo Spomenico za Triglavski narodni park, s katero smo izrazili nasprotovanje tedanjemu osnutku novega zakona o TNP in postavili zahteve civilne družbe glede prihodnjega zakona in delovanja TNP. Maja 2005 smo na podlagi spomenice pripravili osnutek zakona, ki smo vam ga ponudili kot ustreznejšo podlago za novi zakon. Od marca 2006 sva predstavnika koalicije Marjeta Keršič Svetel in Jernej Stritih sodelovala v Komisiji za pripravo zakona o Triglavskem narodnem parku, ki ste jo ustanovili januarja 2006 da bi pripravila predlog zakona, ki bo sprejemljiv za vse deležnike. Ker Zakon o TNP ni bil vključen v program dela Ministrstva v letu 2006, komisija v prvem letu svojega delovanja ni dosegla svojega cilja. Zaradi tega smo februarja 2007 v Cankarjevem domu pripravili mednaroden strokovni posvet o TNP in marca na Vas naslovili pismo z zahtevo po takojšnjih ukrepih, da bi ustavili nezakonite posege v TNP ter zagotovili kakovostno pripravo in izvajanje bodočega zakona o TNP. Sedemnajstega januarja 2008 smo po več kot polletni prekinitvi dela Komisije za zakon o TNP prejeli novo različico osnutka Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki so jo pripravile službe vašega ministrstva in naj bi bil v kratkem vložen v zakonodajno proceduro. Z razočaranjem ugotavljamo, da ta osnutek kot celota ne ustreza zahtevam iz Spomenice za TNP in ne upošteva rešitev predlaganih v našem osnutku zakona. Predstavljeni osnutek prav tako ne izpolnjuje zaveze, ki jo je dal v zvezi s TNP Predsednik Vlade Janez Janša v svojem nastopnem govoru novembra 2004, niti kriterijev, ki ste jih Komisiji zastavili Vi na njenem prvem sestanku marca 2006, zahtev, ki so jih je ob podelitvi Diplome Sveta Evrope postavili evropski ministri, zahtev omrežja Natura 2000 in zaveze ki jo je Slovenija dala UNESCU v zvezi z biosfernim območjem Julijske Alpe. Osnutek zakona je za koalicijo NVO nesprejemljiv predvsem iz naslednjih razlogov: Ne zagotavlja sodobnega celovitega in učinkovitega upravljanja z narodnim parkom ter preprečevanja vse bolj razširjenih nedovoljenih posegov, saj v bistvu ohranja sedanjo institucionalno strukturo upravljanja parka, ki se je izkazala za neuspešno. Ne zagotavlja ustreznega sistema varstvenih območij, s katerim bi zagotovili 75% območja brez rabe, učinkovito ohranjanje kulturne krajine v ostalih območjih in omejitev ter okoljsko in naravovarstveno sanacijo območij intenzivne rabe. Ne odgovarja na izziv prevladujočega zasebnega lastništva zemljišč in ne vzpostavlja učinkovitega sistema upravljanja z državnimi zemljišči in lastnino v parku. Ne zagotavlja ustreznih finančnih virov za programe trajnostnega razvoja v parku in njegovem vplivnem območju. Ne nudi podpore celovitemu razvoju in varstvu biosfernega območja Julijske Alpe, v katerega so se vključile celotne parkovne občine, niti ne odgovarja na vprašanje kako upravljati dele območij Natura 2000, ki segajo izven sedanjih meja parka. Iz navedenih razlogov predstavljenega osnutka ne moremo podpreti, glede na dosedanje izkušnje z delom komisije pa ne verjamemo, da lahko do ustreznih sprememb pridemo v njenem okviru. Do 15. februarja smo pripravljeni pripraviti in predstaviti podrobne pisne pripombe in predloge sprememb v obliki ločenega mnenja, ki so lahko predmet odločanja o osnutku v okviru Vlade. Naša stališča smo vam pripravljeni predstaviti tudi osebno. Pričakujemo, da boste z odločanjem o tem, kakšen osnutek poslati v nadaljnjo proceduro, počakali na naše ločeno mnenje. V nasprotnem primeru bomo smatrali dogovor z vami o sodelovanju v Komisiji za izčrpan in bomo cilje Spomenice za TNP uveljavljali v okviru javne razprave o zakonu in drugih demokratičnih sredstev, ki so na voljo civilni družbi. V upanju na nov zakon, ki bo temeljil na modernejših pristopih za izboljšanje učinkovitosti varstva ob hkratni zagotovitvi boljših pogojev za življenje lokalnega prebivalstva Vas najlepše pozdravljamo. Jernej Stritih Predsednik CIPRA Slovenija Člani Koalicije za ohranitev Triglavskega narodnega parka: AAG - GREENSLO SLOVENIJA (Gorenjsko ekološko združenje), CIPRA Slovenija, Društvo Mountain Wilderness Slovenije, Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana, DOPPS - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Društvo za permakulturo Slovenije, Društvo za varstvo okolja Bled, , Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka, Naša Slovenija/Slovenia Nostra, Planinsko društvo Domžale, Planinsko društvo RTV Ljubljana, Zavod za oživitev civilne družbe, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti ZRC SAZU, Zveza društev za varstvo okolja, Zveza ekoloških gibanj – ZEG, Zveza geografskih društev Slovenije, Zveza hortikulturnih društev v Sloveniji, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa, Planinsko društvo Jakoba Aljaža Maribor V vednost: - Vlada RS - Javnost preko medijev in spletnih strani
Civilna pobuda Soča – Lepena Soča 8 5232 Soča Soča, 5. oktobra 2009 g. Karel Viktor Erjavec, minister Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana Zadeva: Zakon o Triglavskem narodnem parku – sprememba zunanje meje Spoštovani gospod minister, želimo vam sporočiti, da je predlog Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki ste ga objavili na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor RS, za nas v Civilni pobudi Soča – Lepena nesprejemljiv, saj trdimo, da je popolnoma neuravnotežen in bi utegnilo imeti njegovo sprejetje težke posledice za poseljenost Zgornjega Posočja od Bovca navzgor. V pojasnilo moramo povedati, da zadeve dokaj dobro poznamo, saj aktivno sodelujemo pri pripravah novega zakona že od aprila 2007, ko je prejšnja vlada pripravila njegov prvi osnutek. Vseskozi smo sodelovali tudi z občinami Gorenjske in bili letos 5. marca tudi soustvarjalci dokumenta »Zahteve, ki jih mora izpolniti Zakon o Triglavskem narodnem parku«. Iz komentarja nanje, ki ste ga poslali 24. junija letos, je razvidno, da ste veliki večini teh zahtev ugodili - razen tistim, ki so za nas življenjskega pomena; za te pa ste zapisali, da se trudite za njihovo uresničitev. Gre za ustanovitev posebnega razvojnega sklada in razvojne službe, ki bi bila locirana v naši dolini. Prepričani smo, da brez tega tudi določbe o napovedanem trajnostnem razvoju ne bodo mogle biti uveljavljene in zaživeti v praksi. To trdimo zato, ker se je v 27 letih veljavnosti sedanjega Zakona o Triglavskem narodnem parku samo v obdobju od leta 1981 do 2002 pokazalo, da je število prebivalcev v delu parka na območju Zgornjega Posočja upadlo za 32 %, medtem ko je v občinah na Gorenjskem poraslo za 1,5 %. Razmere na gorenjski strani parka se namreč bistveno razlikujejo od razmer v Zgornjem Posočju. Že ob 46 doslej uveljavljenih prepovedih so naši kraji dosegli demografski zlom. Prepričani smo, da 73 predlaganih prepovedi lahko samo še pospeši zaraščanje tega območja v divjino in izgon prebivalcev, kar mislimo, da je eden od zahrbtnih ciljev novega zakona. Za kršitev navedenih prepovedi predlog zakona navaja kar 119 vrst prekrškov (dosedanji le 18) in globo od 2.000 do 250.000 evrov. Represivni ukrepi torej kažejo odločenost predlagatelja o popolni zaščiti divjine brez vsakršne ponujene možnosti za preživetje človeškega prebivalstva in za trajnostni razvoj zgornjega dela soške doline. Kot prebivalci Triglavskega narodnega parka in potomci svojih prednikov, ki so v zglednem sožitju z naravo tu živeli in delali skozi stoletja, si jemljemo prioriteto do soodločanja o naši kakovosti življenja. Menimo, da ima naša pravica vsaj tolikšno težo kot tista, ki si jo množično lastijo nekateri mestni ljubitelji narave, ki se srečujejo z divjino samo na svojih »brain stormingih«, kot sami imenujejo svoje izlete, potem pa se spet vrnejo v civilizacijo, med šole, bolnišnice, trgovine, v komunalno opremljena bivališča, na vrtove s pridelki, varnimi pred divjadjo - in predvsem na delovna mesta. Dobro se zavedamo, da je treba kulturno in naravno dediščino zavarovati, vendar je to treba storiti tako, da prebivalstvo nacionalnega parka zaradi neživljenjskih uredb ne bo prikrajšano in postavljeno v neenakopraven položaj v primerjavi z državljani izven parka. Taki so cilji tuje parkovne zakonodaje in taka je tudi uspešna evropska praksa, po kateri bi se morali zgledovati tudi v Sloveniji. Prepričani smo, da je predlagani zakon do našega območja pristranski in krivičen, zato smo prisiljeni ljudem sporočiti naše spoznanje o tem, da smo izgubili zaupanje v zakonodajne osnutke, ki pa bi lahko v bolj premišljeni obliki kljub nekaterim nujnim omejitvam prinesli realne možnosti za ohranitev poseljenosti in sonaravni razvoj zapostavljenega območja v Zgornjem Posočju. Zaradi vsega naštetega se zavzemamo za popravek zunanje meje Triglavskega narodnega parka, in sicer tako, da zaobide katastrski občini Soča leva in Soča desna. Sporočamo, da se bomo s prebivalci naših vasi in zaselkov o tem odločali na posebnem sestanku, predvidoma še v tem mesecu. Vabimo Vas, da se nam pridružite. O podrobnostih Vas bomo še obvestili. V pričakovanju Vašega odgovora Vas lepo pozdravljamo. Za civilno pobudo: Darijo Flajs V vednost: g. Borut Pahor, predsednik Vlade RS g. mag. Vasja Klavora, podpredsednik DZ g. Danijel Krivec, poslanec v DZ
Quote Talking about NORDISKI CENTER - presoja vplivov na okolje ni bila narejena
Quote NORDISKI CENTER - presoja vplivov na okolje ni bila narejena
Zahtevana informacija javnega značaja zahtevano informacijo poseduje MOP - ARSO Nevladna organizacija GREENSLO, ni nikjer na internetu preseje vplivov na oklolje za »Nordiski center v Planici«, ter športno rekreaciskega centra Pokljuka. Zato vas prosimo, da nam pošljete ti dve presoji. zahtevano poseduje informacijo OBČINA KRANJSKA GORA V GREENSLO nismo na internetu nikjer zasledili, da bi bila objavljena celotna projektna dokumentacija Nordiskega centra Planica. Ker projekt vplivala na okolje v Sloveniji in je splošno družbenega namena, imajo skladno z DIREKTIVO 2003/35/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem »državljani imajo pravico do vpogleda v dokumentacijo in pripomb«. Od občine Kr. Gora pričakujemo, da nam v najkrajšem času po pošti dostavi celotno projekno dokumentacijo na gornji naslov, istočasno pa pričakujemo, da celotno projekno dokumentacijo v najkrajšem možnem času objavite na internetu, da bo dostopna vsem Slovenskim državljanom. Iz ARSO smo prejeli odgovor, da za Nordiski center ni bila narejena presoja vplivovov na okolje - KAJ BO Z ZELENCI in TAMARJEM ???? zahtevano poseduje informacijo OBČINA BOHINJ V GREENSLO nismo na internetu nikjer zasledili, da bi bila objavljena celotna projektna dokumentacija športno rekreaciskega centra Pokljuka. Ker projekt vplivala na okolje v Sloveniji in je splošno družbenega namena, imajo skladno z DIREKTIVO 2003/35/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem »državljani imajo pravico do vpogleda v dokumentacijo in pripomb«. Od občine Bohinj pričakujemo, da nam v najkrajšem času po pošti dostavi celotno projekno dokumentacijo na gornji naslov, istočasno pa pričakujemo, da celotno projekno dokumentacijo v najkrajšem možnem času objavite na internetu, da bo dostopna vsem Slovenskim državljanom. 
Vprašanje Službi vlade RS za razvoj glede Nordijskega centra Planica Javno vprašanje Službi vlade RS za razvoj glede Nordijskega centra Planica in pridobivanja okoljevarstvenega soglasja zanj. Čudi nas, da tak projekt za soglasje še ni niti zaprosil. Društvo MWS je dne 21.08.2008 poslalo Službi vlade RS za razvoj naslednje vprašanje, ki ga je spodbudila izjava ministra dr. Žige Turka glede projekta Nordijskega centra v Planici in so bila objavljena v slovenskih medijih dne 04.08.2008. V MWS se sprašujemo, kako lahko tako lahkotno napreduje gradbeni projekt, če ni potrebno pridobivati raznih soglasij državnih organov in podobno... Natančna vsebina našega javnega vprašanja je naslednja:
Kot natančni bralci in spremljevalci medijskega dogajanja smo zaznali, da so slovenski mediji dne 04.08.2008 zabeležili in objavili trditev ministra za razvoj dr. Žige Turka, ki je med drugim izjavil: "Pričakujemo lahko, da se bodo konkretna gradbena dela začela že letos jeseni, gotovo pa bo Planica pripravljena na svetovno prvenstvo v smučarskih poletih čez dve leti, saj projekt poteka skladno z načrti," je zatrdil minister. V zvezi z varstvom okolja - objekt je namreč na obrobju Triglavskega narodnega parka - je Turk ocenil, da so stvari zgledno urejene, da težav, ki jih poznamo iz preteklosti, ne bo več, ter da projekt ne posega na območje samega varovanega območja.“ Viri: Med tem smo izvedeli, da se je društvo GREENSLO iz Jesenic pozanimalo pri Ministrstvu za okolje o okoljevarstvenih soglasjih v zvezi s projektoma Nordijskega centra v Planici in Športno rekreacijskega centra Pokljuka. MOP je njihovo vprašanje odstopil ARSO. Odgovor ARSO na njihovo vprašanje o Nordijskem centru v Planici je naslednje:
Nordijski center Planica: V Uradu za okolje in varstvo narave Agencije RS za okolje nimamo trenutno v reševanju nobene vloge za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ki bi se nanašala na Nordijski center v Planici. Za navedeni poseg tudi do sedaj ni bilo izdano okoljevarstveno soglasje, tako, da z zaprošenim poročilom o vplivih na okolje ne razpolagamo.
Dopis je pripravil mag. Stanislav Zarnik in podpisal dr. Silvo Žlebir – generalni direktor. Zanima nas: - Od kod ministru za razvoj dr. Žigi Turku podlaga za tako samozavestno trditev, da „so stvari zgledno urejene“, če se postopek za oceno okoljevarstvenega soglasja še sploh ni pričel?
- Kdo je pristojen za okoljevarstveno soglasje, če ARSO še ni bil naprošen zanj?
- Ali je možno, da namerava država tako velik projekt izpeljati brez presoje vpliva na okolje, kljub temu da gre za območje na robu osrednjega območja Triglavskega narodnega parka, tik ob mokrišču, ki je dolinsko razvodje med Viljico in Savo ter v neposredni bližini naravnega spomenika Zelencev? Pričakujemo, da bi za tak poseg svoje mnenje javno objavil Zavod za varovanje naravne dediščine, Javni zavod TNP kot tudi ARSO.
Glede na to, da sta tako projekt Nordijskega centra v Planici kot Športno rekreacijski center Pokljuka eni od osrednjih spornih točk bodoče ureditve Triglavskega narodnega parka prosimo za čimprejšnji odgovor v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).
Quote NORDISKI CENTER - presoja vplivov na okolje ni bila narejena
Zahtevana informacija javnega značaja zahtevano informacijo poseduje MOP - ARSO Nevladna organizacija GREENSLO, ni nikjer na internetu preseje vplivov na oklolje za »Nordiski center v Planici«, ter športno rekreaciskega centra Pokljuka. Zato vas prosimo, da nam pošljete ti dve presoji. zahtevano poseduje informacijo OBČINA KRANJSKA GORA V GREENSLO nismo na internetu nikjer zasledili, da bi bila objavljena celotna projektna dokumentacija Nordiskega centra Planica. Ker projekt vplivala na okolje v Sloveniji in je splošno družbenega namena, imajo skladno z DIREKTIVO 2003/35/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem »državljani imajo pravico do vpogleda v dokumentacijo in pripomb«. Od občine Kr. Gora pričakujemo, da nam v najkrajšem času po pošti dostavi celotno projekno dokumentacijo na gornji naslov, istočasno pa pričakujemo, da celotno projekno dokumentacijo v najkrajšem možnem času objavite na internetu, da bo dostopna vsem Slovenskim državljanom. Iz ARSO smo prejeli odgovor, da za Nordiski center ni bila narejena presoja vplivovov na okolje - KAJ BO Z ZELENCI in TAMARJEM ???? zahtevano poseduje informacijo OBČINA BOHINJ V GREENSLO nismo na internetu nikjer zasledili, da bi bila objavljena celotna projektna dokumentacija športno rekreaciskega centra Pokljuka. Ker projekt vplivala na okolje v Sloveniji in je splošno družbenega namena, imajo skladno z DIREKTIVO 2003/35/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem »državljani imajo pravico do vpogleda v dokumentacijo in pripomb«. Od občine Bohinj pričakujemo, da nam v najkrajšem času po pošti dostavi celotno projekno dokumentacijo na gornji naslov, istočasno pa pričakujemo, da celotno projekno dokumentacijo v najkrajšem možnem času objavite na internetu, da bo dostopna vsem Slovenskim državljanom. Vprašanje Službi vlade RS za razvoj glede Nordijskega centra Planica Javno vprašanje Službi vlade RS za razvoj glede Nordijskega centra Planica in pridobivanja okoljevarstvenega soglasja zanj. Čudi nas, da tak projekt za soglasje še ni niti zaprosil. Društvo MWS je dne 21.08.2008 poslalo Službi vlade RS za razvoj naslednje vprašanje, ki ga je spodbudila izjava ministra dr. Žige Turka glede projekta Nordijskega centra v Planici in so bila objavljena v slovenskih medijih dne 04.08.2008. V MWS se sprašujemo, kako lahko tako lahkotno napreduje gradbeni projekt, če ni potrebno pridobivati raznih soglasij državnih organov in podobno... Natančna vsebina našega javnega vprašanja je naslednja:
Kot natančni bralci in spremljevalci medijskega dogajanja smo zaznali, da so slovenski mediji dne 04.08.2008 zabeležili in objavili trditev ministra za razvoj dr. Žige Turka, ki je med drugim izjavil: "Pričakujemo lahko, da se bodo konkretna gradbena dela začela že letos jeseni, gotovo pa bo Planica pripravljena na svetovno prvenstvo v smučarskih poletih čez dve leti, saj projekt poteka skladno z načrti," je zatrdil minister. V zvezi z varstvom okolja - objekt je namreč na obrobju Triglavskega narodnega parka - je Turk ocenil, da so stvari zgledno urejene, da težav, ki jih poznamo iz preteklosti, ne bo več, ter da projekt ne posega na območje samega varovanega območja.“ Viri: Med tem smo izvedeli, da se je društvo GREENSLO iz Jesenic pozanimalo pri Ministrstvu za okolje o okoljevarstvenih soglasjih v zvezi s projektoma Nordijskega centra v Planici in Športno rekreacijskega centra Pokljuka. MOP je njihovo vprašanje odstopil ARSO. Odgovor ARSO na njihovo vprašanje o Nordijskem centru v Planici je naslednje:
Nordijski center Planica: V Uradu za okolje in varstvo narave Agencije RS za okolje nimamo trenutno v reševanju nobene vloge za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ki bi se nanašala na Nordijski center v Planici. Za navedeni poseg tudi do sedaj ni bilo izdano okoljevarstveno soglasje, tako, da z zaprošenim poročilom o vplivih na okolje ne razpolagamo.
Dopis je pripravil mag. Stanislav Zarnik in podpisal dr. Silvo Žlebir – generalni direktor. Zanima nas: - Od kod ministru za razvoj dr. Žigi Turku podlaga za tako samozavestno trditev, da „so stvari zgledno urejene“, če se postopek za oceno okoljevarstvenega soglasja še sploh ni pričel?
- Kdo je pristojen za okoljevarstveno soglasje, če ARSO še ni bil naprošen zanj?
- Ali je možno, da namerava država tako velik projekt izpeljati brez presoje vpliva na okolje, kljub temu da gre za območje na robu osrednjega območja Triglavskega narodnega parka, tik ob mokrišču, ki je dolinsko razvodje med Viljico in Savo ter v neposredni bližini naravnega spomenika Zelencev? Pričakujemo, da bi za tak poseg svoje mnenje javno objavil Zavod za varovanje naravne dediščine, Javni zavod TNP kot tudi ARSO.
Glede na to, da sta tako projekt Nordijskega centra v Planici kot Športno rekreacijski center Pokljuka eni od osrednjih spornih točk bodoče ureditve Triglavskega narodnega parka prosimo za čimprejšnji odgovor v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Kyotski sporazum je skoraj za nami, preostane nam samo še plačilo za neizpolnjevanje sprejetih obveznosti, in že je pred nami sprejem novih podobnih oziroma še obsežnejših obveznosti v Koebenhavnu. Pogovarjali in dogovarjali se boste o povečanju rabe obnovljivih virov energije, kakor tudi o zmanjšanju toplogrednih emisij.
Za popotnico na srečanje vam v razmislek podajam naslednjo misel o diskriminaciji rabe obnovljivih virov energije pri pridobivanju električne energije.
Po podatkih vašega ministrstva odpade cca 30 % proizvodnje toplogrednih emisij na ogrevanje s fosilnimi gorivi.
Vsem nam je poznano, da vsak izvajalec daljinskega ogrevanja z biomaso lahko pridobi državno subvencijo k investiciji. Vsem je poznano, da imajo lastniki mHE priznano posebno ceno za proizveden kW prvih 15 let po zagonu v obratovanje. Prav tako je poznano, da je v ceni za proizveden kW električne energije iz solarnih elektrarn z zakonom določena/definirana cena proizvedene in oddane električne energije določen čas po pričetku obratovanja.
Vse to je oblika državne pomoči investitorjem v takšne namene, da se sploh odločijo za takšno investicijo. Če ne bi bilo takšne pomoči, bi se zagotovo manj investitorjev odločilo za takšne projekte. Toda takšna oblika pomoči pomeni več kakor samo pomoč. Pomeni povečanje števila zaposlenih na strokovnih delih in pomeni sočasno tudi razvoj strokovnega dela in povečanje obsega domačega znanja.
Geološke razmere v Sloveniji so raziskane, ne še dovolj, so pa že toliko, da je možna tudi gospodarska raba geotermalne energije za potrebe ogrevanja.
V Prekmurju imamo dva sistema daljinskega ogrevanja z geotermalno energijo, ki se s težavo razvijata, ker sta brez vaše pomoči. Prav tako sta v Prekmurju bila že pred leti izdelana dva projekta za postavitev GE (geotermalne elektrarne) in sta še vedno brez vaše pomoči.
Iz teh dejstev nesporno izhaja, da imate kot okoljski minister diskriminatoren odnos do rabe geotermalne energije v celoti. Vedeti pa morate, oziroma se s pomočjo svojih svetovalcev podučiti, da je prihodnost ogrevanja vseh objektov izvedba ogrevanja z rabo nizkoteperaturnih sistemov, kar v celoti omogoča raba geotermalne energije. S tem sistemom je mogoče tudi hlajenje, kar je naša druga energetska naloga pri poletni rabi energije.
Vam v pomoč predlagamo, da pomagate investitorjem do rabe geotermalne energije po naslednjem ključu:
- država prispeva 20 % od predvidene vrednosti investicije (daljinsko ogrevanje, ogrevanje in hlajenje večstanovanjskih in poslovnih objektov ter investicije v GE) ali
- pri računih, izdanih za daljinsko ogrevanje z rabo geotermalne energije, država prispeva izvajalcu 20 % ali
- pa se preprosto preračuna, za koliko se zmanjša proizvodnja toplogrednih emisih, ker se rabi geotermalna energija, in se to vrednoti v podobnem znesku.
Dokler ne boste ničesar storili v navedeno smer, bomo vsi zagovorniki obnovljivih virov energije javno trdili, da imate diskriminatoren odnos do rabe določenih obnovljivih virov energije, to pomeni do rabe geotermalne energije.
V Kranju, 19.11.2009 IOVE Kranj
Božo Dukić Spoštovani Janez Kopač pristojna oseba za energijo v RS! Ne glede na želje in vsako vrstno lobiranje posameznikov se bližamo vedno večji rabi energije pridobljeni iz primarnih trajnih virov. V cilju zmanjševanja klimatskih sprememb je pričakovati še večji trend povečanja rabe. In ko analiziramo državno pomoč investicijam za pretvarjanje primarne energije v potrošniku uporabno energijo ugotovimo preprosto,da država preprosto ignorira oziroma diskriminara geotermalno energijo in nje uporabo. osebno sem prepričan, da bi moralo prav Ministrstvo za okolje in prostor, v katerega pristojnosti je varovanje našega okolja in posledično povečana raba trajnih virov energije ustrezno ukrepati v smislu povečanja rabe trajnih virov energije v cilju zmanjševanja rabe fosilnih goriv. V analiziranju ugotavljamo maslednje: - proizvodnja električne energije iz mHE je subvencionirana investitorjem skozi prodajno ceno kilowatne ure, - proizvodnja električne energije s pomočjo fotonapetnih celic iz solarne energije je investitorjem subvencionirana skozi prodajno ceno kilowatne ure, - proizvodnja električne energije s pomočjo vetrne energije je prav tako podobno predvidena, da bo subvencirana. - proizvodnja toplotne energije s pomočjo biomase v daljinskem sitemu je subvecionirana z nepovratno udeležbo pri investicij. Raba geotermalne energije kot primarnega vira energije v primeru daljinskega ogrevanja ni nikakor subvencionirana: V Sloveniji sta dva sistema daljinskega ogrevanja s primarno rabo geootermalne energije: - Murska Sobota, dve črpalni vrtini ( ena v upraljanju Komunalnega podjetja in druga v upravljanju hotela Diane), sistem ni dokončan, - Lendava, Nafta geoterm d.o.o. izvaja daljinsko ogrevanje in še ni dokončan, - Dobrovnik pripravljeni projekti za daljinsko ogrevanje, ker ni željene državne pomoči . V Sloveniji je že izvedenih cca 10 projektov javnih objektov ( šolski in poslovni objekti ) brez državjne pomoči.Nobeden teh objektov ni bil deležen državne pomoči. Izvedenih je prav tako cca 100 individualnih objektov. Zasebni objekti so bili nekateri deležni v preteklosti državne subvencije v višini 2150 eur. Individualni objekti z rabo biomase se subvencionirajo. Za vse izvedene projekte je možno "post festun" izračunati njihovo učikovitost, pri tem je mišljeno koliko kurilnega olja so nadomestili in koliko manj toplogrednih emisij je bilo proizvedeno manj. res je ,da je bilo porabljeno nekaj električne energije, toda električna energija je slovenski proizvod. Prav tako je mogoče izračunati učinek zmanjšanega uvoza naftnih derivatov. Iz teh navedb je zaključiti, da je raba geotermalne energije resno diskriminirana in so investitorji v podrejenem položaju, kot investitorji. K temu je dodati še dejstvo,da vgradnja doma proizvedenih toplotnih črpalk pomeni delovanje kovinsko predelovalne industrije in nadaljevanje razvoja domačega znanja. Pred desetimi leti smo imeli celo dve tovarni za proizvodnjo ( LTH Škofja loka in Gorenje Velenje ). Iz tega sledijo naslednji moji predlogi: Varianta A - država nameni skladno s svojimi predpisi subvencioniranje investicije v višini 20 % od preračunske vrednosti. Takšne pomoči naj bi bili deležni investiroji: - daljinsko ogrevanje lokalne skupnosti, - ogrevanje večstanovansjkih objektov in poslovnih objektov, - investicaja v geotermalno elektrarno. Individualni objekti se rešujejo izven tega konteksta. Varianta B - upravljalcem daljinskega ogrevanja z geotermalno energijo država določeno časovno obdobje na podlagi izdanih računov uporabnikom priznava pribitek 20% , Varianta C - država plačuje investitorjem določeno časovno obdobje izračunano na podlagi zmanjšanja emisij toliko kolikor bi znašal za enako vrednost nakup emisjiskih kuponov x 3. Pred državo je plačilo nakupa emisijskih kuponov,ker nismo dogovorjeno zmanjšali toplogrednih emisij. Iz približnega izračuna sledi , da bo v naslednjih letih potrebno letno plačati 20 miljonov eur. Malo računskih operacij in bi lahko izračunali koliko emisij bi proizvedli manj, če bi letno uporabili enako količino sredstev za subvencije. Morda vas s tem pisanjem nadlegujem, toda slej kot prej bo podobno napisal nekdo drug, Želim povedati, da problem je aktualen in je potrebno pristopiti k reševanju. Hvala za branje. Božo Dukić Geosonda d.o.o. Likozarjeva ulica 3 4000 Kranj tel: 04/2352 770 November 19 četrtek 19.11.2009, 13:38 AAG s pritožbo zoper soglasje italijanske vlade Ljubljana - Okoljevarstvena nevladna organizacija Alpe Adria Green je na upravni sodišči v Rimu in Trstu vložila pritožbo za zaustavitev gradnje vseh terminalov v Tržaškem zalivu. 
Pritožili so se na sklep italijanske vlade, ki je dala soglasje za gradnjo terminala v Žavljah. V pritožbi zahtevajo izničenje tega sklepa. Kot je na novinarski konferenci pojasnil odvetnik AAG Peter Močnik, sklep italijanske vlade sestavlja tudi pritrdilno mnenje tehnične komisije okoljskega ministrstva, ki pa je bila ob izdaji mnenja brez pooblastil. Ob morebitni neuspeli pritožbi na upravnem sodišču smo pripravljeni tudi na pritožbo na evropsko sodišče, je poudaril Močnik. 
Dežela Furlanija Julijska krajina je v tej tehnični komisiji imela svojega predstavnika, ki pa na sejo komisije nikoli ni bil vabljen, kar po besedah Močnika pomeni, da komisija ni delovala veljavno. Površna ocena ministrstva za okolje Opozoril je tudi na površne ocene ministrstva za okolje, saj da je preverjanje nekaterih elementov, ki bi morali biti sestavni del mnenja, preložila v prihodnost. Med drugim je na tak način prestavila preverjanje, kako bi se terminal vključil v okolje. "Uplinjevalnik mora biti tudi povezan na plinovod, za katerega pa še ni nobenih načrtov," je pojasnil Močnik in dodal, da je ministrstvo obenem tako odložilo tudi oceno vpliva na varnost in zdravje prebivalcev blizu terminala.
Soglasje po Močnikovih besedah tako ni vsebovalo več analiz, ki bi morale biti opravljene pred danim pritrdilnim mnenjem. Kot je poudaril Močnik, pomeni površnost obenem tudi neveljavnost mnenja ministrstva 
Italija kršila normative glede varnosti in okolja Italija je kršila tudi evropske normative glede varnosti in okolja, saj ni bil ocenjen domino efekt, torej kakšna bi bila verižna reakcija ob morebitni okvari terminala, še dodaja Močnik, ki je obenem pojasnil, da bi morali o možnostih domino efekta biti obveščeni tudi bližnji prebivalci. "Analiza pa sploh ni bila narejena," je izpostavil.
Pri analizi vpliva na okolje tudi ni bila opravljena analiza vpliva uplinjevalnika na morsko vodo, saj naj bi iz terminala prihajala mrzla morska voda. "Kako bi to vplivalo na majhen in zaprt Tržaški zaliv, ni znano, prav tako ni upoštevana varnost plovbe v tem zalivu," je opozoril Močnik. Kot je še izpostavil, Slovenija od vsega začetka ni razpolagala z vso dokumentacijo, zato tudi ni mogoče, da bi lahko Italija, kot trdi, upoštevala slovensko mnenje pri pripravi dokumentacije. Šele razsodba upravnega sodišča lahko ustavi gradnjo Za varnost prebivalstva bi morala skrbeti država, v tem primeru pa za to skrbi AAG, je izpostavil Močnik, ki je pojasnil, da lahko razsodbo na upravnem sodišču v Trstu pričakujejo v letu ali dveh, v Rimu pa lahko traja tudi do pet let. Upravno sodišče v Trstu bo odločalo o pritožbi na sklep ministrstva, ki je podalo soglasje za gradnjo. S tem soglasjem lahko investitor pridobi gradbeno dovoljenje in začne z gradnjo. Šele razsodba upravnega sodišča, da sklep ministrstev ni upravičen lahko gradnjo zaustavi, je pojasnil Močnik. 
Predsednik AAG Vojko Bernard je ob tem izpostavil, da se v zadnjih dneh pojavljajo indici, ki kažejo na podporo predstavnikov slovenskega gospodarskega ministrstva za gradnjo plinskega terminala v Kopru. Ob tem je izpostavil izjavo vodje sektorja za oskrbo z energijo na ministrstvu za gospodarstvo Franca Žlahtiča, ki je obenem član medresorske komisije za oblikovanje stališč do problematike plinskih terminalov. Slednji naj bi v ponedeljek na okrogli mizi v Ljubljani po Bernardovih besedah izkazal podporo gradnji plinskega terminala v Kopru.
Podporo AAG pa sta na novinarski izrazila tudi poslanca Zares Franco Jurij in Franci Kek, ki sta poudarila, da je v DZ pripravljena resolucija strategije za Jadran, kjer so postavljene smernice za pogajanja o skupnem načrtu razvoja in varovanja tega območja. S tem naj bi Slovenija, Hrvaška in Italija med drugim določile, kje in kako se lahko postavijo okoljsko občutljivi objekti, med katere spadajo tudi plinski terminali. STA Foto: Tina Deu AAG org. ALPE ADRIA GREEN e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , address: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija GSM : 051 311 450 ,http://alpeadriagreen.bravehost.com/ Blog: http://gezslo.spaces.live.com/ Datum: 05.11.09 ZADEVA: Predstavitev pritožbe na upravno sodišče zaradi uplinjevalnika v Žavljah V petek 13. novembra je članica AAG Greenaction Trasnational, ki jo zastopa odvetnik Peter Mocnik, priglasila pritožbo na Upravno sodišča dežele Furlanija-Julijska krajina proti projektu uplinjevalca dužbe Gas Natural v tržaškem industrijskem pristanišču. Akt sta podpisala Roberto Giurastante, predsednik okoljevartvenega združenja, in novinar Paolo G. Parovel kot državljan, v okviru AAG. Na predstavitvi, ki bo v četrtek, 19. novembre 2009 ob 11 uri v Ljubljani, v prostorih Svetovnega Slovenskega Kongresa na Cankarjevi 1 v IV nadstropju ( vhod za trgovino NAMA ) bo odvetnik Peter Močnik predstavil vsebino pritožbe. Le-ta oporeka legitimnost pozitivnega mnenja projektu, ki ga je izdala Tehnična komisija za oceno vpliva na okolje italijanskega ministrstva za okolje. Na tej podlagi je slednje izdalo soglasje. Nelegalen sestav omenjene komisije je že prepoznalo tudi Upravno sodišče pokrajine Lazio. Integralni tekst pritožbe bo predan tudi predsednikom države, vlade in državnega zbora republike Slovenije, da ga lahko koristijo v pogajanjih z italijanskimi sogovorniki. Obveščamo, da so se na Upravno sodišče Furlanije-Julijske krajine pritožili skupaj še občini Dolina in Milje in posebej še MO Koper, kar je prva taka zadeva po vstopu Slovenije v Evropsko skupnost. Organizaciji WWF in Lega ambiente sta se pritožili na upravno sodišče v Laziu, kjer imata svoj nacionalni sedež. AAGse zahvaljuje vsem donatorjem, tudi anonimnim, ki so omogočili, da se je sprožil prvi sodni proces proti vladi sosednje države. Obenem naprošamo vse okoljsko osveščene državljane, ustanove in podjetja, da bi nam še stali ob strani, saj je to šele prva instanca izčrpljojoče procedure. Do sedaj smo zbrali 5000 evrov od potrebnih 20000 evrov, da se lahko pritožimo še na EU sodišče. Prispevke še vedno zbiramo na TTK: SI 0510-0801-1891-125 Dostavljeno: Medijem Vladi Republike Slovenija Predsednik AAG Vojko Bernard AAG org. ALPE ADRIA GREEN adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , GSM :051 311 450 WWW: http://alpeadriagreen.bravehost.com Blog: http://gezslo.spaces.live.com/
TTK:SI-0510-0801-1891-125 Datum: 19.11.2009 Zadeva: Povzetek za medije argumentov tožbe, ki jo je Greenaction Transnational (AAG) podala Pokrajinskemu Upravnemu Sodišču Furlanije Julijske Krajine proti dekretu, s katerim je italijanska vlada odobrila projekt uplinjevalnika družbe Gas Natural v tržaškem industrijskem pristanišču (Žavlje). Gre za dekret in projekt, ki ju je italijanska vlada predložila tudi slovenski vladi in zanju zagotovila, da sta pravilna s tehničnega in pravnega vidika. - Tehnično komisijo za ocenjevanje vplivov na okolje in strategijo italijanskega Ministrstva za okolje, ki je izdalo končno mnenje glede projekta, je Pokrajinsko Upravno sodišče dežele Lazio razsodilo za nezakonito »ab origine«. Komisija je torej bila neveljavna.
- Dekret, s katerim je komisija izdala pozitivno mnenje, ni upošteval, da bi pred izdajo
morali biti izpolnjeni pogoji preverjanja in izpopolnjevanja. Dekret torej ne bi smeli izdati in ne moremo ga obravnavati kot veljavnega. - Niso upoštevane kršitve evropskih norm za nevarne naprave ( direktiva »Seveso« bis
96/82/CEE in direktiva 2003/105/ CEE pri kontroli nevarnosti nesreč pri ravnanju z nevarnimi snovmi). - Projekt ne vsebuje, oziroma ponareja, bistvene podatke kot so: globina in temperatura
na območju, kjer naj bi se nahajal uplinjevalnik, termično in kemično onesnaževanje voda, ki bi jih uporabljali za vnos v napravo in izpust v morje, bližina ostalih nevarnih industrij, realnih (nerešljivih) problemov varnosti v primeru nesreč ali atentatov, povezovalnega plinovoda na omrežje za raznašanje plina. 5. Bistveni sestavni deli študije o projektu so splošni in jih ni podpisalo tehnično osebje, ki je za to odgovorno. Zaključki: glede na zgoraj navedeno mora Pokrajinsko Upravno sodišče izpodbijani dekret razveljaviti. Nemogoče je razumeti, kako lahko italijanske oblasti izjavljajo, tako v Italiji kot v Sloveniji, da je to tehnično in pravno pravilen akt. -- Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard November 14 V četrtek 12.11.2009 smo na naslov GREENSLO, ki je predstavnik AAG v Sloveniji, prejeli prošnjo za pomoč poslano od civilne iniciative " PROTI tolminski obvoznici za ohranitev Sotočja", ki so nas je istočasno zaprosili, da jim pomagamo pri zbiranju podpisov za peticijo proti izgradnji obvoznice. Brez pomisleka smo poklicali kontaktno osebo in ji ponudili, da Alpe Adria Green, lahko organizira problemsko konferenco o tem problemu. Dogovorili smo se, da nas kontaktna oseba naslednji dan pokliče in pove ali želijo našo pomoč. Med tem smo na internetu preverili kdo je ta civilna iniciativa in ugotovili, da sodeluje z Zvezo Ekoloških Gibanj Slovenije, ki jo vodi Karel Lipič, ki se med drugim zavzema, proti volji prebivalcev,za izgradnjo plinskega terminala v Kopru.V petek nas je kontaktna oseba iz civilne iniciative po telefonu obvestila, da ne želijo naše pomoči, ker pač sodelujejo z drugimi! Sprašujemo se ali ima ta civilna iniciativa res cilj zaščititi okolje ali pa je ustanovljena iz političnih razlogov saj g.Karel Lipič vodi ekološki forum pri SD.
Predsednik AAGVojko Bernard
http://gezslo.spaces.live.com/blog/cns!BACFE21438672130!453.entry ODMEMEVI NA FACEBOOK http://www.facebook.com/group.php?v=wall&ref=share&gid=164981596684#/group.php?v=wall&ref=share&gid=164981596684 Teja Rutar slučajno našla.... ??? Prošnjo za pomoč poslano od civilne iniciative " PROTI tolminski obvoznici za ohranitev Sotočja" - W Vir: gezslo.spaces.live.com Prošnjo za pomoč poslano od civilne iniciative " PROTI tolminski obvoznici za ohranitev Sotočja" - Windows Live 
Včeraj ob 15:13 · Prikaži komentarje (5)Skrij komentarje (5) · Deli z ostalimi · Prijavi Andrej Bašič Oh, ja. Od ene ekološke organizacije, bi pričakoval drugačen odziv. Torej, mi delujemo sami in nočemo, da nekdo prevzame naš boj, očitno bi nekateri radi imeli vsi in če jim ne uspeva začnejo blatit druge. Glede na to, da se v politiko NE in NE BOMO umešavali, mislim, da bi lahko bilo tistega, ki je spisal ta članek pošteno sram, kako si upa obtoževati, glede na to, da se trudimo po svojim najboljših močeh, da ohranimo še tiste koščke narave, ki so ostali. Včeraj ob 16:14 
Teja Rutar Hja, to je pomoje eden izmed (številnih) problemov okoljevarstva v Sloveniji. Namesto da bi držali skupaj, ker so že tako precej nemočni, se še med sabo ne morjo zmenit. In potem pride do raznih podtikanj ipd. Žalostno :( Včeraj ob 20:15 
Matic J. Čufer Se strinjam s tabo Teja! (čeprav je lep primer tud Brežan in SMS stranka ..) Se vprašaš kdo je res zelen ... ?I pred 4 urami/-a 
Matej Leskovec Hm, kaj potem gremo podpisat na Metelkovo al kako je zdej s to peticijo, je verodostojna? pred 3 urami/-a Matic J. Čufer Je in MORŠ jo it ...) pred 2 urami/-a KONTAKTNA OSEBA CIVILNE INCIATIVE TOLMIN: Tanja Kovačič 
November 13 Alpe Adria Green AAG JE 13.11.2009 ODDAL TOŽBO NA ITALIJANSKO UPRAVNO SODIŠČE ZARADI LAŽNE DOKUMENTACIJE O PRESOJI VPLIVOV NA OKOLJE, NA PODLAGI KATERE JE ITALIJANSKO MINISTRSTVO ZA OKOLJE IZDALO POZITIVNO MNENJE ZA IZGRADNJO PLINSKEGA TERMINALA V ŽAVLJAH - VEČ V PRIHODNJIH DNEH!!!Sodni stroški bodo skupno z pritožbo na EU sodišče znašali 20000 EVROV, ki bi jih morala pokriti RS, a se vsi delajo slepe!!! November 09 Ljubljana, 09. novembra (STA) - Mednarodno okoljsko združenje Alpe Adria Green (AAG) je danes pred poslopjem DZ pripravilo protestni shod, s katerim želi politiko opozoriti, naj se čim prej odloči o stališču do postavitve terminalov v Tržaškem zalivu. Protestniki so znova opozorili, da so plinski terminali ekološka bomba in za Slovenijo nesprejemljivi. 
Protestnega shoda se udeležuje okoli 15 predstavnikov slovenskih in italijanskih okoljevarstvenikov in Mladi forum SD, podporo pa je prišel izreči tudi poslanec Zaresa Franci Kek. Ta je pojasnil, da danes od vlade pričakuje, da zaščiti kakovost življenja slovenskih državljanov. 
Kot je ob robu protestnega shoda povedal predsednik AAG Vojko Bernard, bo Evropska komisija njihovo pritožbo, ki so jo poslali proti gradnji terminalov, po vsej verjetnosti obravnavala prednostno. Nekdanja evropska poslanka Mojca Drčar Murko pa je izpostavila, da so plinski terminali okoljski, varnostni in politični problem. Bernard, ki sta ga spremljala italijanski predstavnik v AAG Roberto Giurastante in Slovenka, ki živi v Italiji, tudi predstavnica AAG, Nevia Babič, je predsedniku DZ Pavlu Gantarju izročil memorandum, s katerim DZ pozivajo, naj se odločno izreče proti gradnji plinskih terminalov. 
Gantar je ob prejemu memoranduma ocenil, da je slovenska vlada o omenjeni problematiki doslej ukrepala "razmeroma ustrezno". Če bo v prihodnje vlada pokazala omahovanje, Gantar ne izključuje možnosti, da se bo parlament na to temo tudi sestal. Gantar bo sicer DZ obvestil o pobudi, ki jo je danes prejel s strani AAG, zaenkrat pa obravnava o tej problematiki v DZ ni predvidena. 
Kot je pojasnil, sta Slovenija in Italija članici EU, obe pa zavezuje skupna okoljska zakonodaja. Vlagatelj projekta v Italiji mora po njegovem mnenju slovenski strani izročiti vse dokumente, ocene in presoje, ki so pri tem potrebne. 
Vse raziskave o takšnih projektih, kot sta postavitev plinskega terminala na kopnem v Žavljah in v Tržaškem zalivu, so po Gantarjevem mnenju dobrodošle. Ob tem pa je izrazil dvom, da je takšen objekt v Tržaškem zalivu resnično okoljsko sprejemljiv. 
"Osebno ocenjujem, da ne en ne drug projekt v razmerah in dimenzijah kot sta načrtovana, nista primerna," je povedal. Gantar pričakuje, da bosta slovenska in italijanska stran jasno postavili zahtevo, da mora presoja teh stvari potekati v skladu z evropsko zakonodajo. 
Potem ko je predstavnike AAG sprejel Gantar so se sprehodili do italijanskega veleposlaništva, kjer pa jih niso sprejeli. Tako so memorandum izročili policistu pred veleposlaništvom. Problematika gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in na kopnem v Žavljah pri Trstu že dlje časa buri duhove v politični in civilni sferi Italije in Slovenije. Medtem ko je gradnja terminalov v strateškem interesu Italije, pa za Slovenijo takšni projekti niso sprejemljivi z vidika čezmejnih okoljskih vplivov. Omenjena tema bo v ospredju današnjega zasedanja koordinacijskega odbora ministrov Slovenije in Italije, ki bo popoldne na Brdu pri Kranju. ODPIRA SE ŠE DRUGA “FRONTA” NA JADRANU INVESTITORI SVE NERVOZNIJI 'Curi' vrijeme za LNG terminal 
Datum objave:
09.11.2009 10:31 Autor: L. Filipović Povećaj veličinu slova
Smanji veličinu slova Pošalji prijatelju
Ispiši stranicu Projekt izgradnje hrvatskog terminala za ukapljeni naftni plin (LNG) nalazi se na prekretnici. Ako se stvari uskoro ne ubrzaju, dolazi u pitanje početak rada planiran u 2014, izjavio je za Ruters predstavnik stranih investitora 'Još uvijek je moguće da ispoštujemo rokove, ali to je sve veći izazov', rekao je Michael Mertl, generalni direktor konzorcija Adria LNG.
Konzorcij trenutačno čine njemački E.ON Ruhrgas, austrijski OMV, francuski Total i slovenski Geoplin. Više od godinu dana čeka se da im se pridruže i predstavnici s hrvatske strane, i to Ina, HEO i Plinacro, sa zajedničkim udjelom od 25 posto.
IZBOR NOVOG MINISTRA KOČI PROJEKT 
Michael Mertl 'Bez njih ne možemo pripremati komercijalne ugovore. Ističe nam vrijeme ako želio postati operativni 2014. U ovom trenutku nemamo nikakvih naznaka kad će nam se pridružiti', požalio se Mertl.
U konzorciju se boje da će čitavu stvar još više oduljiti izbor novog ministra gospodarstva. Također, neki procjenjuju da Ina namjerava napustiti plinski biznis što znači da bi se povukla i iz LNG projekta.
Planirana vrijednost ulaganja u terminal na Krku je 800 milijuna eura, bez plinovoda. S plinovodima bi ulaganje moglo dosegnuti milijardu eura.
Domaća trojka zasad oklijeva, jer se ne mogu dogovoriti o raspodjeli udjela. Veći postotak znači da će netko snositi veće troškove gradnje, od ukupno oko 250 milijuna eura, koliko bi trebala pokriti hrvatska strana. U ovom trenutku nijedna tvrtka ne raspolaže dovoljnom količinom novca za takvo ulaganje.
ZAVRŠENA STUDIJA O UTJECAJU NA OKOLIŠ
Sredinom listopada završena je Studija o utjecaju na okoliš, koja sadrži više od 800 strana, a njezin zaključak je da će LNG na Krku imati prihvatljiv utjecaj na okoliš, bez zagađenja mora i zraka. Zanimljivo je to što je čitava studija dostupna na stranicama konzorcija Adria LNG, što je presedan.
'Dosad je studije objavljivalo ministarstvo gospodarstva, i to u skraćenom obliku. Iz toga ste mogli iščitati samo zaključke, ali ne i algoritme na osnovi kojih su oni izvedeni. Zbog toga pozdravljamo ovaj potez', rekao je za tportal Vjeran Piršić iz udruge Ekokvarner.
Za 19. studenoga, u Omišlju je najavljena javna rasprava na kojoj svi zainteresirani mogu dati primjedbe na studiju.
SEDAMDESET TONA VARIKINE PROTIV ŠKOLJKI I ALGI
Za Piršića je sporno to što će iz postrojenja dnevno izlaziti 58,5 tisuća kubika pothlađene vode za pet stupnjeva Celzijevih. Isto tako, za odstranjivanje školjki i algi s dijelova pod morem godišnje će se koristiti oko 70 tona varikine. Također, predviđeno je razbijanje podvodnog brijega ispred budućeg priveza za brodove, površine 12.000 metara kvadratnih.
'Mislim da su neki dijelovi studije nategnuti. Zbog toga ćemo angažirati eksperta koji će provjeriti sve sporne navode. Bit ćemo spremni za javnu raspravu', zaključio je Piršić. November 05 AAG org. ALPE ADRIA GREEN e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , address: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija GSM : 051 311 450 ,http://alpeadriagreen.bravehost.com/ Blog:http://gezslo.spaces.live.com/ Datum: 05.11.09 Spoštovani! Mednarodno združenje Alpe Adria Green v sodelovanju z Zvezo za varstvo okolja Slovenije dne 09. 11. 2009 ob 10.00 uri pred Slovenskim parlamentom skladno z 2. zasedanjem Koordinacijskega odbora ministrov med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko, organizira protestni shod proti izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Vljudno vabljeni!
Program shoda: Ob 10 uri pričetek protestnega shoda,
na shodu bo ozvočenje, kjer se bodo med glasbo izmenjavali govorci
Ob 11.55 predaja memoranduma predsedniku parlamenta Republike Slovenije Po predaji gremo v sprevodu do Italijanskega veleposlaništva in Veleposlaniku Republike Italije predamo memorandum. Predviden zaključek ob 13 uri.
--
Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard Saluti!
Associazione Internazionale di Alpe Adria Green, in collaborazione con l'Alleanza per la Protezione dell'Ambiente della Slovenia ha organizzato una protesta contro la costruzione di rigassificatori nel golfo di Trieste il 09 11. 2009 alle ore 10.00 presso il Parlamento sloveno in conformità con 2 riunione del Comitato di coordinamento dei ministri tra la Slovenia e la Repubblica italiana.
Siete cordialmente invitati!
Programma di dimostrazione:
Alle ore10 inizio di una manifestazione di protesta.
Diffusori acustici alterneranno comuniacati a musica.
Alle ore 11.55 sarà consegnato un memorandum al Presidente del Parlamento della Repubblica di Slovenia.
Dopo la restituzione il corteo andarà in processione all'ambasciata italiana per consegnare il memorandum.all'Ambasciatore della Repubblica d'Italia.
Il completamento della manifestazione è previsto alle 13 ore.
--
Presidente Alpe Adria Green
Vojko Bernard AAG org. ALPE ADRIA GREEN e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija GSM : 051 311 450 ,http://greenslo.bravehost.com/ Blog: http://gezslo.spaces.live.com/ Datum: 05.11.09 MEMORANDUM srečanju 2. zasedanja Koordinacijskega odbora ministrov med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko. Odprto pismo Koordinacijskemu odboru ministrov med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko, ki , izhaja iz Memoranduma o sodelovanju med Vlado Italijanske republike in Vlado Republike Slovenije, podpisanega 14. maja 2007 v Bruslju. Predsedniku parlamenta Pavel Gantar Veleposlanik Republike Italije Predsedniku vlade g. Borut Pahor Ministrstvu za zunanje zadeve Ministrstvu za okolje Ministerstvu za gospodarstvo Ministerstvu za promet V vednost - Vladi R Slovenije Spoštovani Na slovenski strani je bilo odločeno, da so plinski terminali v Tržaškem zalivu zaradi neprimernih naravnih danosti in dosedanje preobremenjenosti z nevarnimi industrijskimi objekti nesprejemljivi. S to popotnico greste na srečanje 2. zasedanja Koordinacijskega odbora ministrov med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko. Plinski terminali v Tržaškem zalivu ne bi imeli le čezmejnih vplivov na okolje, o čemer se največ govori in piše, pač pa bi imeli močan vpliv tudi na gospodarski razvoj na naši strani, saj bi zaradi plovbe plinskih tankerjev, ki zahtevajo poseben varnostni režim, omejevali že sedaj preobremenjen promet v Tržaškem zalivu in s tem razvoj Luke Koper. Za prebivalstvo na obeh straneh meje pa je najpomembnejša varnost. Nesreča je vedno kombinacija različnih faktorjev. V tržaški industrijski coni jih imamo obilo: v neposredni bližini načrtovane lokacije – v radiusu 1,5 km- je zajeta rezidenčna cona individualnih hiš in stanovanjskih blokov v predmestju Trsta, Miljah in do Miljskih hribov; naftni tankerji z naftovodi do naftnih kontejnerjev, kemične industrije s kontejnerji različnih kemikalij, sežigalnica, železarna z odprtim plamenom na vrhu dimnika… (slika 1) Kraška burja je neobvladljiv naravni faktor, na katerega je potrebno še posebej opozoriti, saj bi ob izpustu v plinski oblak vnesla zrak in ga spremenila v eksplozivno mešanico. Utekočinjen plin ob izpustu zavzame 600 kraten volumen in 3,5% - 18% metana v zraku je dovolj, da že iskra zaneti požar, ognjeni oblak pa bi uničil bližnjo in daljno okolico. Take nesreče so se kljub zagotavljanju maksimalne varnosti po svetu že zgodile. Leta 1976 se je v Trstu dogodil teroristični napad na naftne rezervarje (slika 2). V primeru terorističnega napada na plinski terminal bi bil plamen dosti večjih razsežnosti kot v primeru goreče nafte, goreči oblak, ki bi ga raznašal veter, bi ogrozil prebivalstvo obeh držav. Glede na goljufije, ki so se pojavile v projektni dokumentaciji (umetno višanje globine morja in temperatur v Tržaškem zalivu) se načrtovalci tega terminala očitno zavedajo pomanjkljivosti te lokacije. Že po evropski direktivi SEVESO vnos plinskih terminalov na tako lokacijo zaradi mogočega DOMINO efekta NI MOŽEN. Vendar Italija še vedno ne jemlje Slovenije kot enakovrednega in resnega partnerja. Italijanska desnica na tržaškem je že pokazala zobe in si poiskala zaveznike v Rimu. Za prijaznimi besedami se skrivajo prekaljeni trgovci, ki imajo jasen cilj. Iz italijanskega tiska je razvidno, da bo Italija napela vse sile in zabrenkala na vse strune, da bi Slovenijo prepričala, da spremeni svoje mnenje. Omenja se nepomembnost ugotovljenih goljufij in nepravilnosti v predstavljenem projektu, zagotavlja se, da projekt ne bi imel nobenih vplivov na varnost, plovbo in biodiverziteto v Tržaškem zalivu (dviganje toksičnega blata že pri plovbi manjših naftnih tankerjev – glej sliko 3.) Omenjajo se energetske potrebe Italije, za katere bi morala imeti Slovenija razumevanje. Če so te naprave zares nujne za strateško energetsko oskrbo Italije oz Evropske unije, jih je mogoče postaviti na varnostno in okoljsko sprejemljivejših lokacijah (Rovigo, opuščene vrtalne ploščadi južno od Pule). Ob ugibanjih, o čem naj bi se predsednika pogovarjala, je večkrat omenjena slovenska manjšina, kar nakazuje na možnost pogojevanja določenih zakonsko sprejetih dolžnosti Italije do naše manjšine s popuščanjem pri plinskih terminalih. Omenja se Krška nuklearka in njena nadgradnja. Še posebej pa nas skrbi, da v medijih omenjajo povezave italijanskega desničarskega političnega bloka z levico tako v Italiji kot v Španiji, ki podpirajo korporacijo GAS NATURAL pri gradnji načrtovanih plinskih terminalov ravno na tej lokaciji. Prek levega evropskega bloka bo gotovo vršen močan pritisk na slovensko vlado, da popusti pri sprejetih stališčih. Gospod predsednik, na Vas je, da se držite tega, kar je bilo sprejeto v parlamentu. Slovenija ima na svoji strani vse argumente, zato ne smete dovoliti, da bi z nami barantali. Prav pa bi bilo, da se končno na meddržavni ravni omeni čezmejno onesnaževanje iz italijanske smeri: enoletne meritve v prepišnem Lovranu na vrhu Miljskih hribov, ki s slovenske strani objemajo Tržaški zaliv kažejo, da je zrak tega podeželskega okolja onesnažen z SO2 2x toliko, kot Trbovlje v Zasavski dolini, dušikovih oksidov je toliko kot ob avtocesti, Lovran pa je tudi slovenski rekorder v onesnaženosti z ozonom, saj so mejne vrednosti 2 x presežene. V tem okolju je stopnja obolelih otrok za astmo 30% večja kot je slovensko povprečje, kar so pokazale nedavne zdravstvene študije v MO Koper. Prilagamo slike in zemljevid, s katerimi lahko ilustrirate nesprejemljivost plinskih terminalov na tej lokaciji. S spoštovanjem- Predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard Priloge: slike – arhivsko gradivo iz Pokrajinskega arhiva v Kopru Slika 1 in 1b: industrijska cona Trst z naštetimi dejavnostmi in obrati, panorama Slika 2 in 2b: teroristični napad na naftne kontejnerje v industrijski coni Trst, leto 1976 Slika 3: dviganje toksičnega blata ob manevriranju naftnega tankerja v Tržaškem zalivu Slika 4: onesnaženost Tržaškega zaliva z živim srebrom v mg/kg morskega blata  
1 1b  
2 2b  
3333 3 4 Napadi na vodilnega člana AAG v Italiji s strani kapitala in politike Al direttore responsabile de Il Piccolo, Paolo Possamai con richiesta di cortese pubblicazione Trieste, fax +39 3733 243 HYPERLINK "mailto:ilpiccolo@ilpiccolo.it" ilpiccolo@ilpiccolo.it RIGASSIFICATORI A TRIESTE: GREENACTION RISPONDE AGLI ATTACCHI DI MENIA E GOTTARDO Nei giorni scorsi (Piccolo 4.11, p. 10) il sottosegretario Roberto Menia ed il parlamentare Isidoro Gottardo hanno attaccato la credibilit di Greenaction Transnational, e quella personale di Roberto Giurastante, affermando non vera la notizia che in relazione ai progetti di rigassificatori a Trieste vi sarebbe gi una messa in mora dell Italia da parte dell Unione Europea per violazione della direttiva comunitaria Seveso sugli impianti pericolosi. I due esponenti politici difendono il progetto del rigassificatore di Gas Natural nel porto industriale della citt ed affermano di avere attinto le proprie informazioni da canali ministeriali italiani e da non precisate fonti interne alla Commissione europea. Greenaction Transnational risponde quindi, a tutela della verit e propria, confermando la notizia della messa in mora come dai documenti gi resi pubblici dal 26.10 sia in conferenza stampa che sul sito www.greenaction-planet.org. Si tratta di una comunicazione specifica (13.10.09 n. 317455) della Presidente della Commissione per le Petizioni Parlamento Europeo, che in relazione a due prime petizioni presentate nel 2007 e 2008 contro i rigassificatori allega gli esiti dei primi accertamenti svolti su sua richiesta dalla Commissione Europea. In sintesi, vi si legge che gli accertamenti sulle violazioni denunciate sono ancora aperti, ma la Commissione ha gi deciso il 19.3.2009 la messa in mora dell Italia per violazione della direttiva comunitaria 96/82/CE, art. 13, par. 1 (cui potrebbe quindi seguire la procedura d infrazione con le relative sanzioni). Le petizioni segnalavano infatti anche che il progetto di Gas Natural inserirebbe il rigassificatore in una concentrazione non rilevata e gi abnorme di altri impianti pericolosi, per i quali la direttiva non risulta rispettata nemmeno sotto questo profilo elementare che riguarda i piani d emergenza e l informazione alle popolazioni. Il fatto risulta impeditivo perch in presenza di questo genere di violazioni l art. 17 della stessa direttiva, che riguarda anche gli impatti transfrontalieri, impegna gli Stati membri a vietare l attivit o l avv o dell attivit di qualsiasi stabilimento, impianto o deposito o parte di essi, qualora il gestore non abbia presentato entro il termine stabilito, la notifica, i rapporti o altre informazioni previste dalla presente direttiva . Mentre le autorit italiane non risultano aver provveduto n a mettere in regola gli impianti esistenti, n a far adeguare il progetto del rigassificatore che, come ricorda la stessa comunicazione del Parlamento Europeo, deve anch esso coprire i pericoli di tali impianti per la salute pubblica e l ambiente marino . Le denunce delle violazioni in accertamento a Bruxelles sono state inoltre perfezionate il 2.10.2009 con una nuova petizione al Parlamento Europea ed una denuncia alla Commissione Europea presentate da parte della rete ambientalista internazionale Alpe Adria Green (AAG), di cui Greenaction co-fondatrice, ed anch esse pubblicate sul suo sito internet. Trieste, 5 novembre 2009. il presidente di Greenaction Transnational (Roberto Giurastante) November 04 Civilne iniciative Celja Ministrstvo za okolje in prostor Državni sekretar Mag. Zoran Kus Spoštovani Ker je današnje Delo 4.11.2009 objavilo vašo izjavo, da boste posebne ukrepe v zvezi s prašnimi delci PM10 sprejeli za Ljubljano, Maribor in Zasavje vas obveščam, da je takšno vaše stališče znak nepoznavanja hudih problemov stanja in varovanja okolja v Celju. Ker pozorno spremljamo podatke o onesnaženjih s prašnimi delci PM 10 vas obveščamo, da vam vaši podrejeni ne poročajo verodostojne podatke o onesnaženju s temi kancerogenimi polutanti v našem okolju. Tudi do 300 % (tristo %) večje onesnaženje je detektirano v Celju kot je v Ljubljani in Mariboru (dokaz IZPIS iz uradnih strani ARSO) in prav ti alarmantni podatki dokazujejo, da zagotovo del stroke neverodostojno predstavlja, da je povsod promet največji onesnaževalec s prašnimi delci PM10. Takšnih izpisov iz ARSA o mnogo večjih onesnaženjih s prašnimi delci PM10 imamo arhivirano zelo veliko. Pa še to vam sporočamo, da ima ARSO samo eno merilno postajo v Celju in da mnogokrat, ko je smer vetra proti vzhodu, to pa je 80% časa v letu, ta postaja sploh ne daje verodostojne rezultate onesnaženja. Prav tako vam v priponki prilagamo del študije celjska ZZV, ki jasno dokazuje, da so bolezni dihal v vseh populacijskih strukturah na prvem mestu in prav tako vam prilagamo podatek, da je v letu 2003 bilo 25% več smrti zaradi raka in leta 2004 30 % več smrti zaradi raka, kot je povprečje v Sloveniji. Stanje se kljub sprenevedanju lokalne oblasti in nekaterih, ki so bili zadolženi za spremljanje zdravstvenega stanja prebivalstva žal ne izboljšuje, saj vedno novi javljeni primeri velikega obolevanja za rakom v Celju in okolici, predvsem raka ščitnice tako pri ženskah in moških, raka prostate, raka pljuč, raka prebavil, pa menda je največ plazmocitoma v Celju, dokazujejo, da je stanje tako hudo, da smo ljudje v Celju zelo ogroženi. Vedno več podatkov nam bo na razpolago in slej ko prej bodo odgovorni tudi odgovarjali za totalno aroganco do vseh teh znanstvenih podatkov in analiz . Poglejte si podatke v priponki na strani 27. pod alinejo – Simptomi, znaki ter nenormalni klinični izvidi - o številu le teh v Celju, poleg ostalih zaskrbljujočih podatkov. Ljudje nismo tako neumni, da ne bi vedeli, da so vsa leta v Celju skrivali hudo stanje posledic na zdravje ljudi. Celo politiki, ki so javno priznali, da vedo, da je umrljivost večja zaradi raka kot drugje po Sloveniji so si dovoli, da so izjavili, da so to posledice starih bremen. Sveta preproščina, saj res ne vedo kaj govorijo. Trdimo, da je še vedno aktualno onesnaževanje in ne reševanje onesnaženja s kadmijem, svincem, arzenom, cinkom in tudi drugimi strupi v okolju, tudi titan je prisoten v vseh meritvah prašenja, razlog za porazno zdravstveno stanje ljudi v Celju. Samo celovit sistem merilnih naprav bi dal popolno sliko o onesnaženjih in tudi dokončno potrdil tistim, ki tega še ne vedo, da tako »umazana« industrija ne sodi v urbano okolje. Predvideno sprejetje Zakona o ekološki sanaciji Celjske kotline je samo prvi korak k resnemu obravnavanju vseh problemov okolja in s tem ogrožanja zdravja ljudi. Predstavniki Civilnih iniciativ Celja smo vam pripravljeni z vso dokumentacijo dokazati vsa dejstva o hudih problemih okolja v Celju in pričakujemo večji posluh do naporov civilne družbe, ki si prizadevamo za boljši jutri naših otrok, če je še to sploh mogoče, ob vseh hudih onesnaženjih in evidentnem podcenjevanju problemov v Celju. S spoštovanjem C.I. Celja Boris Šuštar DELO 03.11.2009 Program za varstvo zraka pred onesnaževanjem Kar 45 odstotkov Slovencev živi na območjih prekomerno onesnaženega zraka s prašnimi delci, medtem ko v EU ta delež znaša 28 odstotkov. Prebivalci mest, ki se soočajo s prašnimi delci, živijo približno dve leti manj. Ti. K./STA, tor, 03.11.2009 19:21 
V Sloveniji je kar 1700 prezgodnjih smrti zaradi posledic bolezni, ki jih povzroča onesnaženje s prašnimi delci
Ljubljana - Vlada je na današnji seji sprejela operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem z delci PM10. Program sledi evropski direktivi o mejnih vrednostih nekaterih onesnaževal v zunanjem zraku izpred desetih let ter novi direktivi o kakovosti zunanjega zraka iz leta 2008. Obe direktivi sta zelo pomembni in zahtevni, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Zoran Kus. V primeru neupoštevanja imata namreč velike posledice za zdravje. Kar 45 odstotkov Slovencev živi na območjih prekomerno onesnaženega zraka s prašnimi delci, medtem ko v EU ta delež znaša 28 odstotkov. Lahko bi rekli, da prebivalci mest, ki se soočajo s prašnimi delci, živijo približno dve leti manj, je dejal Kus. V Sloveniji je kar 1700 prezgodnjih smrti zaradi posledic bolezni, ki jih povzroča onesnaženje s prašnimi delci, je opozoril ter med povzročitelji izpostavil energetiko, promet in industrijo. Kus je spomnil, da je Slovenija februarja prejela opomin Evropske komisije zaradi preseganj mejnih vrednosti koncentracije delcev PM10 v zunanjem zraku v letih 2006 in 2007. Komisija Sloveniji očita, da ni sprejela niti programa niti ukrepov, s katerimi bi zagotovila, da koncentracije PM10 v zunanjem zraku ne presegajo mejnih vrednosti. Operativni program, ki ga je vlada sprejela danes, določa nosilce in daje izhodišča za pripravo, sprejem in izvedbo programov ukrepov z namenom, da se zagotovi varstvo zdravja ljudi na območjih, kjer so mejne vrednosti koncentracij PM10 presežene. Vlada je ministrstvu za okolje in prostor naložila, da v sodelovanju z ministrstvi za finance, gospodarstvo in za promet pripravi programe ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka v posameznih conah in aglomeracijah. V letu 2010 naj bi sanacijske programe in uredbe pripravili za nekatere lokalne skupnosti, predvsem za Zasavje, Ljubljano in Maribor, je še povedal Kus. October 31 Alpe Adria Green - Gorenjsko Ekološko Združenje - GEC, bo v previdoma v mesecu januarju 2010 organiziral strokovni posvet z delavnim naslovom "Triglavski narodni park - kaj se je spremenilo pet let po poslani spomenici NVO državnim organom" ( spomenica je objavljena pod pozivom)
Pozivamo Vse, ki želijo z svojimi razpravami sodelovati na tej problemski konferenci, da do 15. decembra 2009 svojo udeležbo z krajšo obrazložitvijo tematike, prijavite po elektronski pošti na
alpeadriagreen@gmail.com
Spomenica TNP poslana Državnemu Zboru RS, vladi RS in slovenski in javnostiPovzetek, 01.09.2004 Spomenica poslana Državnemu Zboru RS, vladi RS in slovenski in javnosti Projekt: Mednarodno priznan Triglavski narodni park - Temeljna izhodišča za ureditev širšega zavarovanega območja Podpisniki: Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka Datum: September 2004 Podlaga: Varstvo naravnih vrednot je pomembna odgovornost vsake države. Ustava Republike Slovenije
nalaga državi, da »skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne
dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni
razvoj Slovenije«. Po Ustavi morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo RS. Zakon o ohranjanju narave
je temeljni varstveni predpis na področju ohranjanja naravnih vrednot
in biotske raznovrstnosti prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst
na območju Slovenije. Triglavski narodni park je po ZON širše zavarovano območje, ki se ustanavlja tudi za uresničevanje mednarodno priznanih oblik varstva območij narave (Guidelines for Protected Area Management Categories, IUCN, 1994). Izhodišče je ZTNP iz leta 1981.
Zunanje meje parka se le malenkostno spremenijo v korist narodnega
parka, poveča pa se delež osrednjega območja do najmanj ¾ celotnega
območja narodnega parka. Vse rešitve, ki so se že do sedaj izkazale za
učinkovite, ostanejo nespremenjene. Sklicevanje: Posvet:
Evropska zveza (EU) in zavarovana območja: Samo en narodni park imamo –
kakšen naj bo, 12. februarja 2004 na Bledu, gradivo: Ohranimo
Triglavski narodni park za današnje in prihodnje rodove, referati in
zaključki. Znanstveni in strokovni posvet - Triglavski narodni park? 13. nov. 2003 v Ljubljani, referati in sklepno sporočilo. Pripombe na dopolnjeni predlog zakona o Triglavskem narodnem parku dane v okviru javne predstavitve. Namen spomenice: Pridobiti vseslovenski sporazum (konsenz) za uzakonitev mednarodno priznanega Triglavskega narodnega parka UGOTAVLJAMO Območje
Triglavskega narodnega parka je izjemno zaradi ohranjene neokrnjene
narave, zaradi kulturne krajine in številnih kulturnih spomenikov in
ima za Slovence globok simbolni pomen. V Triglavskem narodnem parku so
naravna, kulturna in duhovna dediščina neločljivo prepletene in
povezane med seboj - predstavljajo pa izjemno vrednoto, ki se kaže tudi
v bogati duhovni, kulturni, simbolni, nacionalni dimenziji, v tesni
sklenjenosti naravnega in duhovnega, fizičnega in metafizičnega,
predmetnega in simbolnega v dojemanju in pojmovanju tega prostora. Zato
obstaja v ozadju nacionalnega, to je narodno državnega varovanja TNP še
mnogo več, kot le varovanje enkratnega naravnega imetja, ki so »nam ga
v upravljanje in gospodarjenje zaupali naši vnuki«. Ne nazadnje, v teku
desetletij se je v zvezi s Triglavom in njegovim »kraljestvom« napajalo
tudi slovensko pojmovanje svobode, samostojnosti in na koncu
državnosti. (po Kmeclu, Posvet SAZU) Triglavski narodni park je
edino, zadosti obsežno območje v Sloveniji, s površino, na kateri še
potekajo ekološki procesi na način, ki zagotavlja nemoteno delovanje
ekosistemov in razmere za razvoj naravnih habitatov in obstoj vrst.
Triglavski narodni park je tudi prostor, kjer se sodobni človek še
lahko sreča z neukročenimi silami narave, divjino, naravnim zvočnim
okoljem, temo, zvezdnim nebom, samoto in tudi tveganjem. To je tudi
edino večje območje v Sloveniji, kjer se še ohranjajo območja t.i.
»divjine«, kjer se neposredno ne poznajo vplivi človeka. Divjina pa ima
danes v svetu poleg posebne ekološke in naravovarstvene vloge tudi
pomen za človeka, njegovo duhovno sprostitev in dojemanje narave in
naravnih procesov. Triglavski narodni park je torej mnogo več, kot le
vsota številnih posamičnih naravnih in kulturnih spomenikov, ki jih
varujejo že drugi zakoni – prav sklenjenost in relativna prostranost
zavarovanega območja mu daje posebno, še pomembnejšo vrednost, ki ni
pomembna le za slovenski narod, ampak tudi za Evropo in širše. Zavedanje,
da gre v Julijcih za izjemne naravne vrednote, je staro - naš edini
narodni park ima častitljivo predzgodovino in zgodovino. Od pobud
Albina Belarja (1908), preko Spomenice Muzejskega društva iz leta 1920,
ustanovitve prvega zavarovanega območja v dolini Triglavskih jezer
(1924) in naposled ustanovitve narodnega parka (1961) in kakršnega
poznamo danes (1981). (M. Keršič Svetel) Kljub temu, da je v
zadnjih sto letih prostor Julijskih Alp mnogo izgubil, pa je vendar v
primerjavi z nekaterimi drugimi predeli v Alpah, ostala naravna in tudi
kulturna dediščina naših Julijcev sorazmerno dobro ohranjena. Da gre za
izjemno dediščino, ki ni pomembna le za nas, ampak ima velik pomen tudi
v mednarodnem merilu, nam priznajo številni tuji strokovnjaki: Julijske
Alpe so kot biosferni rezervat vpisane v UNESCOV program Človek in
biosfera, možnost za vpis na UNESCO-v seznam svetovne dediščine
človeštva imajo bohinjske planine, območje Triglavskega narodnega parka
pa je zelo pomembno območje NATURA 2000. OPOZARJAMO Območje
Triglavskega narodnega parka premore celo vrsto naravnih in kulturnih
vrednot, ki so večini Slovencev od nekdaj svete, zato jih mora današnja
generacija ohraniti za naslednje rodove. Predvsem je to celotno
visokogorje Julijcev - slikoviti vrhovi in gorske skupine Jalovca in
Mangarta, Prisojnika, Škrlatice in Martuljkove skupine s Špikom,
Kanjavca, Lepega Špičja, Krna in Bohinjskuh gora ter še posebej območje
okrog Triglava, z vsemi naravnimi vrednotami in znamenitostmi od
kraških pojavnih oblik do bogatega rastlinstva in živalstva. To
so vse doline, ki se od Triglava žarkasto širijo na vse strani z vodami
dveh velikih rek, ki imata povirji v Julijskih Alpah: jadranska Soča in
črnomorska Sava. V soškem porečju doline Trenta, Zadnjica, Lepena,
Koritnica, Bavšica, Tolminka in Zadlašca ter v porečju Save Dolinke:
Zgornjesavska dolina, Tamar, Planica, Velika in Mala Pišnica,
Martuljek, Vrata, Kot, Krma in Radovna, ter v porečju Save Bohinjke,
Savica, Bohinjsko jezero, Voje z Mostnico in Ribnica. To so
tudi ledeniška jezera: od Bohinjskega do skupin Triglavskih, Kriških in
Krnskih jezerc visoko v gorah in nešteti vodni pojavi kot so slapovi:
Savica, Peričnik, Šum, Martuljški, Skočniki in Nadiža, strme brzice na
Soči, tesni in korita kot so v porečju Soče, na Koritnici, Tolminki in
Zadlaščici, korita Mostnice ter Vintgar pri Bledu. To so tudi
neponovljive naravne in kulturne značilnosti v krajini ter bogata
kulturna dediščina od naselbin z značilnim ljudskim stavbarstvom in
cerkvami, njim pripadajoče visokogorske planine, ostanki fužinarstva,
spomeniki iz prve in druge svetovne vojne in bitk iz obdobja Napoleona,
iz najstarejših časov pa še nekaj arheoloških najdišč. OBSOJAMO Uničevanje
in ogrožanje naravnih in kulturnih vrednot na območju Triglavskega
narodnega parka z različnimi škodljivimi posegi človeka, predvsem pa
onesnaževanje okolja (zrak, voda, hrup, odpadki, itd.), uničevanje
rastlinstva in živalstva, prekomeren avtomobilski promet na območju
narodnega parka in skrajno škodljiv motorni promet po dolinah in
planinah do najbolj oddaljenih pastirskih naselij, neustrezne ureditve
parkirnih mest, pristanišč, kopališč in druge infrastrukture ob in na
našem edinem večjem ledeniškem jezeru, letalski in helikopterski promet
nad divjino in nad glavami gornikov in drugih obiskovalcev narodnega
parka, uporaba motornih sani po zasneženih planjavah, žičnice in
smučišča, tudi z umetnim snegom, planinske koče s hotelskimi uslugami,
zajezene reke, korita, brzice in uničena obrežja rek zaradi odvzema
materiala in drugih posegov, vojaške vaje vseh vrst, množične
prireditve z vso hrupnostjo in neusmiljenim onesnaževanjem okolja, lov
ob vsakem času in povsod, gozdarske posege v osrednjem območju
narodnega parka, zazidavanje najlepših predelov nezazidljive naravne in
kulturne krajine, vedno nove megalomanske načrte za hotele in druge
dobičkonosne investicije, ki jim dobičke prinaša dejstvo, da so v
narodnem parku, itd. ZAHTEVAMO Na
območju Triglavskega narodnega parka naj se uveljavijo cilji in nameni
narodnega parka, ki bodo zagotavljali trajno in učinkovito zavarovanje,
predvsem pa naj se: Zavaruje in ohrani gorska divjina z vsemi
dolinami in planotami ter njihove krajinske značilnosti z vsemi
pojavnimi oblikami, kot so naravni gozdovi, travniki in pašniki, barja,
zakrasele visokogorske planote, različni kraški pojavi (brezna,
škraplje, jame, kotliči); Ohrani in neguje kulturna krajina in
kulturni spomeniki in bogata kulturna dediščina od arheološke,
zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, naselbinske, etnološke in
tehniške do spomenikov oblikovane narave; Zavaruje in ohrani
življenjski prostor za več tisoč rastlinskih in živalskih vrst, od
katerih so mnoge endemične, redke ali ogrožene; Prepreči onesnaževanja okolja, povzročanje hrupa; onesnaževanje površin, vključno vode, zraka; Zavaruje
zbirno območje pitne vode vseslovenskega pomena (Slovenija dobiva iz
tega območja 20% pitne vode) z vsemi rekami in ledeniškimi jezeri ter
vodnimi pojavi, kot so slikoviti slapovi, tesni in korita; Uredi
prometne režime za motorni promet v zraku in na tleh ter v največji
možni meri omeji oziroma zmanjša tak promet v robnem območju ter izloči
iz osrednjega območja narodnega parka z izjemo nekaj vitalnih cest
(n.pr.Vršič); Prebivalstvu v narodnem parku zagotovi
uravnotežene življenjske in delovne pogoje, posebej še pri dejavnostih
obrti in turizma ter primerne pogoje za kmetijstvo, gozdarstvo in
prometne potrebe, vse pa v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter
uvede poseben sistem spodbud in sofinanciranja projektov in investicij
na območju narodnega parka; Zagotovi ustrezne programe razvoja
v vplivnem območju narodnega parka in za projekte in investicije
lokalne skupnosti na območju narodnega parka v državnem proračunu
zagotovi dodatna sredstva za sofinanciranje ne glede na določbe
predpisov, ki urejajo financiranje občin, v višini 80 % predračunske
vrednosti projekta ali investicije; Uredi tak sistem urejanja
prostora, ki bo v celoti sledil ciljem in namenom narodnega parka in
uveljavi načelo nezazidljivosti zavarovanega naravnega območja,
kmetijskih in gozdnih površin ter racionalno rabo prostora na
zazidljivih območjih le v robnem območju narodnega parka in sicer za
potrebe lokalnega prebivalstva in za potrebe upravljanja narodnega
parka; Prepove vsako gospodarsko izrabo naravnih virov v
osrednjem območju parka, v robnem območju pa omogoči gospodarske
dejavnosti lastnikom in uporabnikom zemljišč, ki niso prebivalci
narodnega parka, če to ni v nasprotju s cilji in nameni narodnega
parka; Prepove vsako dejavnost, ki bi bila v nasprotju s cilji
in nameni parka predvsem pa ekstremne športe, masovne prireditve, itd.
ter prepreči neurejeno (divjo) pašo; Zagotovi, da se vsa
zemljišča v državni lasti na območju narodnega parka prenesejo v
upravljanje upravljavcu narodnega parka, na njih pa preneha z vsemi
gospodarskimi dejavnostmi (prehodno obdobje) predvsem pa ukine
komercialni lov in ribolov na celotnem območju narodnega parka; Uvede
sistem nadomestil in odškodnin, omogoči odkup zemljišč ter uveljavi
predkupna pravica države na vseh zemljiščih na območju narodnega parka;
Usmerja gorništvo v narodnem parku, ki naj postane več kot le
šport in rekreacija, saj je narodni park učilnica kjer se spoznavamo z
zakonitostmi narave, vse to pa naj postane pomemben element načina
življenja Slovencev;. Uredi in vzdržuje ustrezen sistem
objektov in naprav namenjenih za oddih in rekreacijo obiskovalcem parka
iz območij izven narodnega parka (domačih in tujih) ter organizira
vodenje obiskovanja s posebnim poudarkom na spoznavanju, doživljanju
ter telesni in duhovni obogatitvi obiskovalcev narodnega parka; Zagotovi
učinkovito upravljanje in ustvari pogoje za kadrovsko, strokovno,
organizacijsko uspešno javno službo s primernim financiranjem nalog
upravljavca; Takoj pripravi in sprejme načrt upravljanja za dobo najmanj 10 let in na tej podlagi pripravi letne plane upravljanja; Uveljavi sodobne načine sodelovanja civilne družbe in prebivalcev v narodnem parku pri upravljanju narodnega parka; Zagotovi
učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona in načrta upravljanja ter
natančno opredeli načine medsebojnega usklajevanja in odgovornost
posameznih upravnih organov in inšpekcijskih služb po tem zakonu
(okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo, lov, ribolov, vode, promet,
obramba, zdravje, turizem in gostinstvo, itd.) Zagotovi
ustrezna finančna sredstva za izvajanje nalog varstva in razvoja,
vključno za nadomestila, odškodnine, spodbude, sofinanciranje, odkup,
zakup, najem in drugo. Zagotovi izvajanje nalog, ki jih
nalagajo druge mednarodne razglasitve – Biosferni rezervat - UNESCO
MAB, Evropska diploma, in projekt PAN Parks. POUDARJAMO Pomen
vseslovenskega sporazuma (konsenza) o trajnem zavarovanju območja
Triglavskega narodnega parka (IUCN kategorija II) s tem, da bodo
spoštovani zgoraj navedeni cilji in nameni narodnega parka ter
upoštevani standardi in kvaliteta za dosego njegovega mednarodnega
priznanja. Ponujamo sodelovanje pri vseh nadaljnjih aktivnostih
za dosego vseslovenskega sporazuma in pri pripravi ustreznih zakonskih
aktov in načrta upravljanja, kot tudi pri soupravljanju narodnega
parka. POZIVAMO Vse, ki jim je naložena dolžnost
za varstvo naravnih in kulturnih vrednot, da podprejo ta projekt in ga
v okviru zakonodajnega postopka o TNP ter nato v praksi uresničijo; Vse
tiste, katerih glas lahko odločilno prispeva k uresničitvi tega
projekta, da ga podprejo – strokovne in nevladne organizacije, civilna
družba, vse generacije od najmlajših do upokojencev, združenih v
različnih organizacijah ter najširša javnost ob podpori vseh vrst
medijev. Podpisniki: CIPRA Slovenija Društvo Mountain Wilderness Slovenija Društvo slovenskih pisateljev (DSP) Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana DOPPS - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Društvo za permakulturo Slovenije Gorenjsko ekološko združenje, Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka Naša Slovenija/Slovenia Nostra Planinsko društvo RTV Ljubljana Svetovni slovenski kongres (SSK) Zavod za oživitev civilne družbe Zveza društev za varstvo okolja Zveza ekoloških gibanj – ZEG Zveza hortikulturnih društev v Sloveniji IUCN-ova Svetovna komisija za zavarovana območja (WCPA) Postanite član Alpe Adria Green - na naslov alpeadriagreen@gmail.com
pošljite e-pošto z pripisom - želim postati član AAG - in poslali vam
bomo pristopno izjavo KOALICIJA NVO ZA OHRANITEV TNP
Datum: četrtek, 24. januar 2008
IZJAVA ZA JAVNOST
Danes
je koalicija nevladnih organizacij za Triglavski narodni park poslala
ministru za okolje in prostor g. Janezu Podobniku naslednji dopis
l.p.
Predsednik GREENSLO – SLOVENIJA:
Vojko Bernard
CIPRA Slovenija, Društvo za varstvo Alp, Ljubljana
G. Janez Podobnik, minister
Ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska cesta 48, 1001 Ljubljana
Zadeva: Osnutek Zakona o Triglavskem narodnem parku
Spoštovani minister,
Triindvajset
nevladnih organizacij povezanih v koalicijo za Triglavski narodni park
je septembra 2004 predstavilo Spomenico za Triglavski narodni park, s
katero smo izrazili nasprotovanje tedanjemu osnutku novega zakona o TNP
in postavili zahteve civilne družbe glede prihodnjega zakona in
delovanja TNP. Maja 2005 smo na podlagi spomenice pripravili osnutek
zakona, ki smo vam ga ponudili kot ustreznejšo podlago za novi zakon.
Od marca 2006 sva predstavnika koalicije Marjeta Keršič Svetel in
Jernej Stritih sodelovala v Komisiji za pripravo zakona o
Triglavskem narodnem parku, ki ste jo ustanovili januarja 2006 da bi
pripravila predlog zakona, ki bo sprejemljiv za vse deležnike. Ker
Zakon o TNP ni bil vključen v program dela Ministrstva v letu 2006,
komisija v prvem letu svojega delovanja ni dosegla svojega cilja.
Zaradi tega smo februarja 2007 v Cankarjevem domu pripravili mednaroden
strokovni posvet o TNP in marca na Vas naslovili pismo z zahtevo po
takojšnjih ukrepih, da bi ustavili nezakonite posege v TNP ter
zagotovili kakovostno pripravo in izvajanje bodočega zakona o TNP.
Sedemnajstega januarja 2008 smo po več kot polletni prekinitvi dela
Komisije za zakon o TNP prejeli novo različico osnutka Zakona o
Triglavskem narodnem parku, ki so jo pripravile službe vašega
ministrstva in naj bi bil v kratkem vložen v zakonodajno proceduro.
Z
razočaranjem ugotavljamo, da ta osnutek kot celota ne ustreza zahtevam
iz Spomenice za TNP in ne upošteva rešitev predlaganih v našem osnutku
zakona. Predstavljeni osnutek prav tako ne izpolnjuje zaveze, ki jo je
dal v zvezi s TNP Predsednik Vlade Janez Janša v svojem nastopnem
govoru novembra 2004, niti kriterijev, ki ste jih Komisiji zastavili Vi
na njenem prvem sestanku marca 2006, zahtev, ki so jih je ob podelitvi
Diplome Sveta Evrope postavili evropski ministri, zahtev omrežja Natura 2000 in zaveze ki jo je Slovenija dala UNESCU v zvezi z biosfernim območjem Julijske Alpe.
Osnutek zakona je za koalicijo NVO nesprejemljiv predvsem iz naslednjih razlogov:
Ne zagotavlja sodobnega celovitega in učinkovitega upravljanja z
narodnim parkom ter preprečevanja vse bolj razširjenih nedovoljenih
posegov, saj v bistvu ohranja sedanjo institucionalno strukturo
upravljanja parka, ki se je izkazala za neuspešno.
Ne zagotavlja ustreznega sistema varstvenih območij, s katerim bi zagotovili 75% območja
brez rabe, učinkovito ohranjanje kulturne krajine v ostalih območjih in omejitev ter okoljsko in naravovarstveno sanacijo območij intenzivne rabe.
Ne odgovarja na izziv prevladujočega zasebnega lastništva zemljišč in
ne vzpostavlja učinkovitega sistema upravljanja z državnimi zemljišči
in lastnino v parku.
Ne zagotavlja ustreznih finančnih virov za programe trajnostnega razvoja v parku in njegovem vplivnem območju.
Ne nudi podpore celovitemu razvoju in varstvu biosfernega
območja Julijske Alpe, v katerega so se vključile celotne parkovne
občine, niti ne odgovarja na vprašanje kako upravljati dele območij Natura 2000, ki segajo izven sedanjih meja parka.
Iz
navedenih razlogov predstavljenega osnutka ne moremo podpreti, glede na
dosedanje izkušnje z delom komisije pa ne verjamemo, da lahko do
ustreznih sprememb pridemo v njenem okviru. Do 15. februarja smo
pripravljeni pripraviti in predstaviti podrobne pisne pripombe in
predloge sprememb v obliki ločenega mnenja, ki so lahko predmet
odločanja o osnutku v okviru Vlade. Naša stališča smo vam pripravljeni
predstaviti tudi osebno.
Pričakujemo,
da boste z odločanjem o tem, kakšen osnutek poslati v nadaljnjo
proceduro, počakali na naše ločeno mnenje. V nasprotnem primeru bomo
smatrali dogovor z vami o sodelovanju v Komisiji za izčrpan in bomo
cilje Spomenice za TNP uveljavljali v okviru javne razprave o zakonu in
drugih demokratičnih sredstev, ki so na voljo civilni družbi.
V
upanju na nov zakon, ki bo temeljil na modernejših pristopih za
izboljšanje učinkovitosti varstva ob hkratni zagotovitvi boljših
pogojev za življenje lokalnega prebivalstva Vas najlepše pozdravljamo.
Jernej Stritih
Predsednik CIPRA Slovenija
Člani
Koalicije za ohranitev Triglavskega narodnega parka: AAG - GREENSLO SLOVENIJA
(Gorenjsko ekološko združenje), CIPRA Slovenija, Društvo Mountain Wilderness
Slovenije, Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, Društvo
za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana, DOPPS - Društvo za
opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Društvo za permakulturo Slovenije, Društvo za varstvo okolja Bled, , Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka, Naša Slovenija/Slovenia Nostra,
Planinsko društvo Domžale, Planinsko društvo RTV Ljubljana, Zavod za
oživitev civilne družbe, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske
akademije znanosti in umetnosti ZRC SAZU, Zveza društev za varstvo
okolja, Zveza ekoloških gibanj – ZEG, Zveza geografskih društev
Slovenije, Zveza hortikulturnih društev v Sloveniji,
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete
Univerze v Ljubljani, Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega
kongresa, Planinsko društvo Jakoba Aljaža Maribor
V vednost:
- Vlada RS
- Javnost preko medijev in spletnih strani
Civilna pobuda Soča – Lepena Soča 8 5232 Soča Soča, 5. oktobra 2009 g. Karel Viktor Erjavec, minister Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana Zadeva: Zakon o Triglavskem narodnem parku – sprememba zunanje meje Spoštovani gospod minister, želimo vam sporočiti, da je predlog Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki ste ga objavili na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor RS, za nas v Civilni pobudi Soča – Lepena nesprejemljiv, saj trdimo, da je popolnoma neuravnotežen in bi utegnilo imeti njegovo sprejetje težke posledice za poseljenost Zgornjega Posočja od Bovca navzgor. V pojasnilo moramo povedati, da zadeve dokaj dobro poznamo, saj aktivno sodelujemo pri pripravah novega zakona že od aprila 2007, ko je prejšnja vlada pripravila njegov prvi osnutek. Vseskozi smo sodelovali tudi z občinami Gorenjske in bili letos 5. marca tudi soustvarjalci dokumenta »Zahteve, ki jih mora izpolniti Zakon o Triglavskem narodnem parku«. Iz komentarja nanje, ki ste ga poslali 24. junija letos, je razvidno, da ste veliki večini teh zahtev ugodili - razen tistim, ki so za nas življenjskega pomena; za te pa ste zapisali, da se trudite za njihovo uresničitev. Gre za ustanovitev posebnega razvojnega sklada in razvojne službe, ki bi bila locirana v naši dolini. Prepričani smo, da brez tega tudi določbe o napovedanem trajnostnem razvoju ne bodo mogle biti uveljavljene in zaživeti v praksi. To trdimo zato, ker se je v 27 letih veljavnosti sedanjega Zakona o Triglavskem narodnem parku samo v obdobju od leta 1981 do 2002 pokazalo, da je število prebivalcev v delu parka na območju Zgornjega Posočja upadlo za 32 %, medtem ko je v občinah na Gorenjskem poraslo za 1,5 %. Razmere na gorenjski strani parka se namreč bistveno razlikujejo od razmer v Zgornjem Posočju. Že ob 46 doslej uveljavljenih prepovedih so naši kraji dosegli demografski zlom. Prepričani smo, da 73 predlaganih prepovedi lahko samo še pospeši zaraščanje tega območja v divjino in izgon prebivalcev, kar mislimo, da je eden od zahrbtnih ciljev novega zakona. Za kršitev navedenih prepovedi predlog zakona navaja kar 119 vrst prekrškov (dosedanji le 18) in globo od 2.000 do 250.000 evrov. Represivni ukrepi torej kažejo odločenost predlagatelja o popolni zaščiti divjine brez vsakršne ponujene možnosti za preživetje človeškega prebivalstva in za trajnostni razvoj zgornjega dela soške doline. Kot prebivalci Triglavskega narodnega parka in potomci svojih prednikov, ki so v zglednem sožitju z naravo tu živeli in delali skozi stoletja, si jemljemo prioriteto do soodločanja o naši kakovosti življenja. Menimo, da ima naša pravica vsaj tolikšno težo kot tista, ki si jo množično lastijo nekateri mestni ljubitelji narave, ki se srečujejo z divjino samo na svojih »brain stormingih«, kot sami imenujejo svoje izlete, potem pa se spet vrnejo v civilizacijo, med šole, bolnišnice, trgovine, v komunalno opremljena bivališča, na vrtove s pridelki, varnimi pred divjadjo - in predvsem na delovna mesta. Dobro se zavedamo, da je treba kulturno in naravno dediščino zavarovati, vendar je to treba storiti tako, da prebivalstvo nacionalnega parka zaradi neživljenjskih uredb ne bo prikrajšano in postavljeno v neenakopraven položaj v primerjavi z državljani izven parka. Taki so cilji tuje parkovne zakonodaje in taka je tudi uspešna evropska praksa, po kateri bi se morali zgledovati tudi v Sloveniji. Prepričani smo, da je predlagani zakon do našega območja pristranski in krivičen, zato smo prisiljeni ljudem sporočiti naše spoznanje o tem, da smo izgubili zaupanje v zakonodajne osnutke, ki pa bi lahko v bolj premišljeni obliki kljub nekaterim nujnim omejitvam prinesli realne možnosti za ohranitev poseljenosti in sonaravni razvoj zapostavljenega območja v Zgornjem Posočju. Zaradi vsega naštetega se zavzemamo za popravek zunanje meje Triglavskega narodnega parka, in sicer tako, da zaobide katastrski občini Soča leva in Soča desna. Sporočamo, da se bomo s prebivalci naših vasi in zaselkov o tem odločali na posebnem sestanku, predvidoma še v tem mesecu. Vabimo Vas, da se nam pridružite. O podrobnostih Vas bomo še obvestili. V pričakovanju Vašega odgovora Vas lepo pozdravljamo. Za civilno pobudo: Darijo Flajs V vednost: g. Borut Pahor, predsednik Vlade RS g. mag. Vasja Klavora, podpredsednik DZ g. Danijel Krivec, poslanec v DZ  OBSTAJA KAR NEKAJ INDIKCIJ IN DOKUMENTOV DA JE PROJEKT NORDISKI NORDISKI CENTER NAZAKONITO PRIDOBIL DOVOLJENJA IN SOGLASJA RAZNIH DRŽAVNIH ORGANOV V RS Postanite član Alpe Adria Green - na naslov alpeadriagreen@gmail.com
pošljite e-pošto z pripisom - želim postati član AAG - in poslali vam
bomo pristopno izjavo!!! October 07 TAKO BO IZGLEDALA
BARCOLANA…
![clip_image002[4]](https://hycwdg.bay.livefilestore.com/y1mEDCGIBFrNBDuLBBx1NOVmEyG4Pdf2t-rpC59Hcla4Qo6WoyTJwtiVmorpeHTm_JiLc-x3MK0YnRfORJScu-Fh0Ah4g7ha30HB0UTRb2q6pCG8auOcOBlETS-ndIBA7GeWG05yw4MHlcsYQ4qKKGR0A/clip_image002[4]_thumb 66352447.jpg "clip_image002[4]")
ČE NE ŽELITE ŽIVETI V
TAKEM OKOLJU:
RECITE NE PLINSKIM T
ERMINALOM IN POSTANITE PODPORNI ČLAN
ALPE ADRIA GREEN!
PODPORNI ČLAN ALPE ADRIA GREEN - SLOVENIJA POSTANETE TAKO, DA NAM NA NAŠ E- NASLOV: alpeadriagreen@gmail.com
besedilo: PODPORNI ČLAN AAG
Vstopno prijavo, vam bomo poslali na vašo zahtevo na vaš e-naslov!
letna članarina za podpornega člana znaša 10 EVR October 05
AAG org. ALPE ADRIA GREEN e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija GSM : +386 51 311 450 Tel: +386 4 583 66 40 ,http://alpeadriagreen.bravehost.com/ Blog:http://gezslo.spaces.live.com/
Obvestilo!
Obveščam vas,da je ALPE ADRIA GREEN dne 02.10.2009 poslal na EU Parlament - komisiji za peticije, peticijo v zvezi z nameravano izgradnjo plinskega terminala v Žavljah, ter na EU komisijo, prijavo v zvezi z nameravano izgradnjo plinskega terminala v Žavljah z sremljajočim dokaznim gradivom ( več kot 200 strani). 05.10.2009 smo poslali v vednost obe spremni pismi z vso dokomentacijo g. Karel Erjavcu, kot članu vlade RS. Podrobnosti bomo predstavili na novinarski konfereci 08.10.2009 ob 12 uri in 30 min v prostorih Slovenskega svetovnega kongresa na Cankarjevi 1/IV v Ljubljani, vhod pri Nami.
PredsednikAlpe Adria Green: Vojko Bernard
Postanite član Alpe Adria Green - na naslov alpeadriagreen@gmail.com pošljite e-pošto z pripisom - želim postati član AAG - in poslali vam bomo pristopno izjavo!!!  October 04 GLAVNI POKROVITELJ ![clip_image001[6]](https://hycwdg.bay.livefilestore.com/y1mKRVQ8GLwstsj0QlfLLVcAXe6uepFqLrdabjWQwuoweo6SLZ6MGPL7UNLq6y-tGMjziPn_i1U8DIR2swDp2i76JzCipn9RGYS1iHOg17u0ifKSkz6sVQm2RCyJqmDnWy6WRHMNs7aOF9ev0MuhosCRQ/clip_image001[6]_thumb.jpg "clip_image001[6]")
MEDIATIO RENEWABLE ENERGY INFORMACIJE 051-311-450 vojko.bernard@siol.net
Postanite član Alpe Adria Green - na naslov alpeadriagreen@gmail.com
pošljite e-pošto z pripisom - želim postati član AAG - in poslali vam
bomo pristopno izjavo!!! September 25 AAG org. ALPE ADRIA GREEN adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija e-mail: alpeadriagreen@gmail.com ,GSM : 051 311 450 , http://alpeadriagreen.bravehost.com/ , Blog: http://gezslo.spaces.live.com/ Datum: 25.09.09 IZJAVA ZA JAVNOST V AAG smo ogorčeni nad izjavo direktorja direktorata za prostor Mitje Pavlihe, ki jo je dal 23.09.2009 v Kopru , da v DPN ni natančno opredeljeno, kaj bodo vsebovali predvideni energetski rezervoarji, ter da Slovenija razpolaga z znanjem in tehnologijo, "ki precej prednjači in omogoča boljšo ekološko tehnologijo kot uplinjevalnik na italijanski strani". Pavliha je tudi dejal, da "želimo sami poskrbeti za naš plinski terminal, vendar počasi in zelo preudarno".Ta izjava je kontradiktorna izjavi Ministra za okolje in prostor, ki poudarja, da plinski terminali v Tržaški zaliv ne sodijo. V AAG smo mnenja, da je g.Pavliha simpatizer podjetja TGE Gas Engineering in da mora zaradi te izjave takoj ponuditi svoj odstop. V kolikor to ne stori pa ga mora g. Erjavec Minister za okolje in prostor razrešiti dolžnosti direktorja direktorata za prostor. Zaradi dejstva, da investitorji za postavitev plinskih terminalov in drugih škodljivih objektov, kot je izgradnja tretjega pomola v Kopru, ki bo posledično povečal izpust balastnih vod v zaliv in zaradi zastarele železniške infrastrokture, močno obremenila slovenske avtoceste in s tem povečala že tako presežene izpuste CO2 v ozračje. OBRAZLOŽITEV 1. Država je dolžna zagotoviti vsestranski razvoj trajnostnih, okolju prijaznih pomorskih dejavnosti v skladu z Resolucijo o pomorski usmerjenosti Republike Slovenije iz leta 1991. Toda pomorstvo nikakor ne tvorijo zgolj ladjarstvo, ladjedelništvo, navtični turizem in podobne »industrijske« dejavnosti, temveč iz dneva v dan bolj pomembno umno varovanje morskega okolja pred škodljivimi posegi, modro prostorsko planiranje obalnega ter priobalnega območja in dosledna pravilna in pravična uporaba morskega javnega dobra v skladu s predpisi. Zaradi izjemne občutljivosti Severnega Jadrana in še posebej majhnega slovenskega morskega »bazenčka« (le še 25 odstotkov naše obale je v naravnem stanju!) si ne smemo in ne moremo privoščiti načrtovanih treh otokov ob izolski obali, plinskih terminalov in podobnih »morskih pošasti«! 2. Država mora na podlagi 72. člena Ustave Republike Slovenije skrbeti za zdravo življenjsko okolje, do katerega ima vsakdo ustavno pravico. »Skrb« ne pomeni le preventivno, represivno in kurativno ukrepanje, temveč tudi izboljševanje (morskega) okolja! 3. DRŽAVA mora takoj vložiti tožbo zopet Italijo na Sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, če sosednja država ne bo umaknila projekta izgradnje kateregakoli plinskega terminala, še posebej pa »aktualnega« v Žavljah ali sredi Tržaškega zaliva blizu slovenske meje, ker je nevarnost za ljudi in naravo po večinskem mnenju neodvisne stroke prevelika! 4. Slovenija mora ratificirati vse mednarodne sporazume, ki urejajo varovanje morskega okolja pred onesnaževanjem in uničevanjem ter zagotoviti njihovo spoštovanje v praksi, kar velja tudi za evropske predpise. Še zlasti bi morala v najkrajšem možnem času ratificirati Mednarodno konvencijo o nadzoru in upravljanju z ladijskimi balastnimi vodami in usedlinami (2004) in Mednarodno konvencijo o odstranjevanju ladijskih razbitin (2007). 5. Država bi morala pospeševati izobraževanje novih pomorščakov in izboljševati njihov položaj, zato bi morala med drugim ratificirati Konsolidirano konvencijo Mednarodne organizacije dela o pomorskih delovnih razmerjih (2006). 6. Slovenska vlada, mora 23. septembra 2009 v Rotterdamu podpisati novo Konvencijo Združenih narodov o pogodbah za mednarodni prevoz blaga, ki v celoti ali delno poteka po morju (Rotterdamska pravila), glede ratifikacije pa naj se odloči po posvetovanju z Evropsko komisijo oziroma drugimi članicami Evropske unije. Žal v Rotterdamu ni bilo uradnega slovenskega predstavnika, kar ni bila modra poteza. Konvencijo je zaenkrat podpisalo 16 držav, med drugim 6 članic EU (Danska, Grčija, Nizozemska, Poljska, Španija in Francija), kakor tudi ZDA, Norveška, Švica in druge. 7. Slovenija bi morala v največji možni meri sodelovati s svojim stalnim predstavnikom pri Mednarodni pomorski organizaciji (IMO) v Londonu, mu zagotavljati vso podporo in tudi na ta način poudarjati svojo pomorsko orientiranost. 8. Slovenska vlada oziroma ministrstvo za promet naj še letos izdela, državni zbor pa sprejme Resolucijo o celostni pomorski politiki Republike Sloveniji, ki bo temeljila na modri knjigi Evropske uniji iz leta 2007, posebnih smernicah Evropske komisije za pripravo nacionalnih pomorskih politik iz leta 2008 in strategiji pomorskega upravljanja v Sredozemlju iz leta 2009. 9. Slovenska vlada oziroma ministrstvo za promet naj pripravi prenovljeno, celostno in trajnostno prometno politiko, ki bo med drugim zagotovila bistveno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in tako prispevala k blažitvi klimatskih sprememb in čistejšemu morskemu okolju. 10. Slovenska vlada in naš stalni predstavnik pri IMO bi si morala prizadevati, da Mednarodna pomorska organizacija (IMO) nemudoma razglasi celotno Jadransko morje ali vsaj Severni Jadran za posebno občutljivo morsko območje, kar nam bo omogočilo, da sprejmemo strožje predpise o varovanju morskega okolja. Predsednik ALPE ADRIA GREEN: Vojko Bernard September 24 AAG ima novo spletno stran: http://alpeadriagreen.bravehost.com/ Smo mednarodna nevladna, nepolitična in neprofitna okoljevarstvena organizacija, registrirana kot ekološko usmerjeno društvo, ki deluje v Italiji, Sloveniji, Hrvaškem, Bosni in Hercegovini ter Srbiji in ima naslednje cilje: · varstvo narave, okolja in zaščita zdravja, ·pridobivanje znanj za obvladovanje ekoloških problemov, · reševanje propagiranje ekološke dejavnosti · pomoč društvom in civilnim iniciativam na ekološkem področju ·
mednarodno sodelovanje na področju varstva narave, okolja in zdravja z ekološkimi organizacijami Prešernova 26 4270 Jesenice Slovenija Kontakt: Telefon: +386 4 583 66 40 GSM: +386 51 311 450 E-mail: alpeadriagreen@gmail.com
Postanite član Alpe Adria Green - na naslov
alpeadriagreen@gmail.com
pošljite e-pošto z pripisom - želim postati član AAG - in poslali vam
bomo pristopno izjavo!!! September 17 AAG org.
ALPE ADRIA GREEN
e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija
GSM : 051 311 450 ,http://greenslo.bravehost.com/ Blog: http://gezslo.spaces.live.com/
TTK A-banka :05100-8011891125
Datum: 17.09.2009
POZIV
V TOREK 22.09 PUSTITE AVTO DOMA.
Vsaj en dan v letu podite peš v službo in po opravkih ali pa se po služite javnih prevoznih sredstev, tako boste dali svoj prispevek k zmanjšanju podnebnih sprememb!  slika je simbolična September 15 AAG org. ALPE ADRIA GREEN e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija GSM : 051 311 450 ,http://greenslo.bravehost.com/ Blog: http://gezslo.spaces.live.com/ Datum: 15.09.09 Medijem, okoljevarstvenim organizacijam, Političnim strankam in listam, občanom,… ZADEVA: Vabilo na ekoteroristični napad na območje morebitnega plinskega terminala pri Žavljah pri Tstu Va bimo Vas, da se nam pridružite v sredo, 16.septembra 2009 ob 13. uri v restavraciji Grad Socerb (okoli 2 km od izvoza Kastelec z avtoceste med Kozino in Koprom), kjer bomo: -predstavili podrobnosti o memorandumu – opomniku (v prilogi), ki smo ga poslali predsedniku slovenske vlade pred njegovim petkovi srečanjem z njegovim italijanskim kolegom, na katerem naj bi tudi razpravljali o uplinjevalcu v Tržaškem zalivu in ukrepih, če bi odločal v nasprotju s sklepi državnega zbora in sveta. -uprizorili bomo »atentat« s fračo na morebitno območje plinskega terminala, da bi pokazali na absurdnost lege s stališča varnosti, oviranja tradicionalnih dejavnosti, domino efekta… (foto na povezavi: http://www.jospdtrst.org/docs/20080625KR/img3.html) Priloga: -memorandum, poslan s priporočeno pošto predsedniku slovenske vlade Predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard AAG org. ALPE ADRIA GREEN e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija GSM : 051 311 450 ,http://greenslo.bravehost.com/ Blog: http://gezslo.spaces.live.com/ Datum: 14.09.09 MEMORANDUM srečanje predsednikov vlad R Slovenije in R Italije, 18.9.2009 Odprto pismo predsedniku Borutu Pahorju, V vednost Vladi R Slovenije, Ministrstvu za zunanje zadeve Ministrstvu za okolje Spoštovani predsednik g. Borut Pahor, Na slovenski strani je bilo odločeno, da so plinski terminali v Tržaškem zalivu zaradi neprimernih naravnih danosti in dosedanje preobremenjenosti z nevarnimi industrijskimi objekti nesprejemljivi. S to popotnico potujete, gospod predsednik, na pogovore v Rim. Plinski terminali v Tržaškem zalivu ne bi imeli le čezmejnih vplivov na okolje, o čemer se največ govori in piše, pač pa bi imeli močan vpliv tudi na gospodarski razvoj na naši strani, saj bi zaradi plovbe plinskih tankerjev, ki zahtevajo poseben varnostni režim, omejevali že sedaj preobremenjen promet v Tržaškem zalivu in s tem razvoj Luke Koper. Za prebivalstvo na obeh straneh meje pa je najpomembnejša varnost. Nesreča je vedno kombinacija različnih faktorjev. V tržaški industrijski coni jih imamo obilo: v neposredni bližini načrtovane lokacije – v radiusu 1,5 km- je zajeta rezidenčna cona individualnih hiš in stanovanjskih blokov v predmestju Trsta, Miljah in do Miljskih hribov; naftni tankerji z naftovodi do naftnih kontejnerjev, kemične industrije s kontejnerji različnih kemikalij, sežigalnica, železarna z odprtim plamenom na vrhu dimnika… (slika 1) Kraška burja je neobvladljiv naravni faktor, na katerega je potrebno še posebej opozoriti, saj bi ob izpustu v plinski oblak vnesla zrak in ga spremenila v eksplozivno mešanico. Utekočinjen plin ob izpustu zavzame 600 kraten volumen in 3,5% - 18% metana v zraku je dovolj, da že iskra zaneti požar, ognjeni oblak pa bi uničil bližnjo in daljno okolico. Take nesreče so se kljub zagotavljanju maksimalne varnosti po svetu že zgodile. Leta 1976 se je v Trstu dogodil teroristični napad na naftne rezervarje (slika 2). V primeru terorističnega napada na plinski terminal bi bil plamen dosti večjih razsežnosti kot v primeru goreče nafte, goreči oblak, ki bi ga raznašal veter, bi ogrozil prebivalstvo obeh držav. Glede na goljufije, ki so se pojavile v projektni dokumentaciji (umetno višanje globine morja in temperatur v Tržaškem zalivu) se načrtovalci tega terminala očitno zavedajo pomanjkljivosti te lokacije. Že po evropski direktivi SEVESO vnos plinskih terminalov na tako lokacijo zaradi mogočega DOMINO efekta NI MOŽEN. Vendar Italija še vedno ne jemlje Slovenije kot enakovrednega in resnega partnerja. Italijanska desnica na tržaškem je že pokazala zobe in si poiskala zaveznike v Rimu. Za prijaznimi besedami se skrivajo prekaljeni trgovci, ki imajo jasen cilj. Iz italijanskega tiska je razvidno, da bo Italija napela vse sile in zabrenkala na vse strune, da bi Slovenijo prepričala, da spremeni svoje mnenje. Omenja se nepomembnost ugotovljenih goljufij in nepravilnosti v predstavljenem projektu, zagotavlja se, da projekt ne bi imel nobenih vplivov na varnost, plovbo in biodiverziteto v Tržaškem zalivu (dviganje toksičnega blata že pri plovbi manjših naftnih tankerjev – glej sliko 3.) Omenjajo se energetske potrebe Italije, za katere bi morala imeti Slovenija razumevanje. Če so te naprave zares nujne za strateško energetsko oskrbo Italije oz Evropske unije, jih je mogoče postaviti na varnostno in okoljsko sprejemljivejših lokacijah (Rovigo, opuščene vrtalne ploščadi južno od Pule). Ob ugibanjih, o čem naj bi se predsednika pogovarjala, je večkrat omenjena slovenska manjšina, kar nakazuje na možnost pogojevanja določenih zakonsko sprejetih dolžnosti Italije do naše manjšine s popuščanjem pri plinskih terminalih. Omenja se Krška nuklearka in njena nadgradnja. Še posebej pa nas skrbi, da v medijih omenjajo povezave italijanskega desničarskega političnega bloka z levico tako v Italiji kot v Španiji, ki podpirajo korporacijo GAS NATURAL pri gradnji načrtovanih plinskih terminalov ravno na tej lokaciji. Prek levega evropskega bloka bo gotovo vršen močan pritisk na slovensko vlado, da popusti pri sprejetih stališčih. Gospod predsednik, na Vas je, da se držite tega, kar je bilo sprejeto v parlamentu. Slovenija ima na svoji strani vse argumente, zato ne smete dovoliti, da bi z nami barantali. Prav pa bi bilo, da se končno na meddržavni ravni omeni čezmejno onesnaževanje iz italijanske smeri: enoletne meritve v prepišnem Lovranu na vrhu Miljskih hribov, ki s slovenske strani objemajo Tržaški zaliv kažejo, da je zrak tega podeželskega okolja onesnažen z SO2 2x toliko, kot Trbovlje v Zasavski dolini, dušikovih oksidov je toliko kot ob avtocesti, Lovran pa je tudi slovenski rekorder v onesnaženosti z ozonom, saj so mejne vrednosti 2 x presežene. V tem okolju je stopnja obolelih otrok za astmo 30% večja kot je slovensko povprečje, kar so pokazale nedavne zdravstvene študije v MO Koper. Prilagamo slike in zemljevid, s katerimi lahko ilustrirate nesprejemljivost plinskih terminalov na tej lokaciji. S spoštovanjem- Predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard Priloge: slike – arhivsko gradivo iz Pokrajinskega arhiva v Kopru Slika 1 in 1b: industrijska cona Trst z naštetimi dejavnostmi in obrati, panorama Slika 2 in 2b: teroristični napad na naftne kontejnerje v industrijski coni Trst, leto 1976 Slika 3: dviganje toksičnega blata ob manevriranju naftnega tankerja v Tržaškem zalivu Slika 4: onesnaženost Tržaškega zaliva z živim srebrom v mg/kg morskega blata  
1 1b  
2 2b  
3333 3 4 September 11 ![back[1]](https://hycwdg.bay.livefilestore.com/y1mgLEKfEjfA4DLX8FwI50gfHFHFMxLSvNVr4W7u6xC33xnMwzbZfXlLcsThwgdHhJhzZ0Ux4M7uKucHwoGZn5xQUjciG5mZ6HL2ghJZJV5xCa7JKnXrLldH5i0o7f4whv6a2kpevyxqp201stMfMryRA/back[1]_thumb 1A8A34BD.jpg "back[1]")
Sklep Alpe Adria Green v Sloveniji in Gorenjskega Ekološkega Centra, ki združuje ekološke nevladne organizacije na Gorenjskem o predlaganem zakonu o TNP Gorenjsko Ekološko Združenje se že od 2000 leta zavzema, da bi bil sprejet novi zakon o TNP, zato smo sklicali več posvetov, kakšen zakon potrebuje TNP, da bi ustrezal mednarodnim kriterijem o narodnih parkih. Na zadnjem posvetu, ki smo ga organizirali v letu 2004 je koalicija nevladnih organizacij sprejela spomenico z zahtevami na podlagi strokovnega posveta v Ljubjlani iz leta 2003. Predlagani zakon preveč odstopa od spodnjih zahtev iz spomenice, zato ga v celoti zavračamo Zahteve: Na območju Triglavskega narodnega parka naj se uveljavijo cilji in nameni narodnega parka, ki bodo zagotavljali trajno in učinkovito zavarovanje, predvsem pa naj se: Zavaruje in ohrani gorska divjina z vsemi dolinami in planotami ter njihove krajinske značilnosti z vsemi pojavnimi oblikami, kot so naravni gozdovi, travniki in pašniki, barja, zakrasele visokogorske planote, različni kraški pojavi (brezna, škraplje, jame, kotliči); Ohrani in neguje kulturna krajina in kulturni spomeniki in bogata kulturna dediščina od arheološke, zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, naselbinske, etnološke in tehniške do spomenikov oblikovane narave; Zavaruje in ohrani življenjski prostor za več tisoč rastlinskih in živalskih vrst, od katerih so mnoge endemične, redke ali ogrožene; Prepreči onesnaževanja okolja, povzročanje hrupa; onesnaževanje površin, vključno vode, zraka; Zavaruje zbirno območje pitne vode vseslovenskega pomena (Slovenija dobiva iz tega območja 20% pitne vode) z vsemi rekami in ledeniškimi jezeri ter vodnimi pojavi, kot so slikoviti slapovi, tesni in korita; Uredi prometne režime za motorni promet v zraku in na tleh ter v največji možni meri omeji oziroma zmanjša tak promet v robnem območju ter izloči iz osrednjega območja narodnega parka z izjemo nekaj vitalnih cest (n.pr.Vršič); Prebivalstvu v narodnem parku zagotovi uravnotežene življenjske in delovne pogoje, posebej še pri dejavnostih obrti in turizma ter primerne pogoje za kmetijstvo, gozdarstvo in prometne potrebe, vse pa v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter uvede poseben sistem spodbud in sofinanciranja projektov in investicij na območju narodnega parka; Zagotovi ustrezne programe razvoja v vplivnem območju narodnega parka in za projekte in investicije lokalne skupnosti na območju narodnega parka v državnem proračunu zagotovi dodatna sredstva za sofinanciranje ne glede na določbe predpisov, ki urejajo financiranje občin, v višini 80 % predračunske vrednosti projekta ali investicije; Uredi tak sistem urejanja prostora, ki bo v celoti sledil ciljem in namenom narodnega parka in uveljavi načelo nezazidljivosti zavarovanega naravnega območja, kmetijskih in gozdnih površin ter racionalno rabo prostora na zazidljivih območjih le v robnem območju narodnega parka in sicer za potrebe lokalnega prebivalstva in za potrebe upravljanja narodnega parka; Prepove vsako gospodarsko izrabo naravnih virov v osrednjem območju parka, v robnem območju pa omogoči gospodarske dejavnosti lastnikom in uporabnikom zemljišč, ki niso prebivalci narodnega parka, če to ni v nasprotju s cilji in nameni narodnega parka; Prepove vsako dejavnost, ki bi bila v nasprotju s cilji in nameni parka predvsem pa ekstremne športe, masovne prireditve, itd. ter prepreči neurejeno (divjo) pašo; Zagotovi, da se vsa zemljišča v državni lasti na območju narodnega parka prenesejo v upravljanje upravljavcu narodnega parka, na njih pa preneha z vsemi gospodarskimi dejavnostmi (prehodno obdobje) predvsem pa ukine komercialni lov in ribolov na celotnem območju narodnega parka; Uvede sistem nadomestil in odškodnin, omogoči odkup zemljišč ter uveljavi predkupna pravica države na vseh zemljiščih na območju narodnega parka; Usmerja gorništvo v narodnem parku, ki naj postane več kot le šport in rekreacija, saj je narodni park učilnica kjer se spoznavamo z zakonitostmi narave, vse to pa naj postane pomemben element načina življenja Slovencev;. Uredi in vzdržuje ustrezen sistem objektov in naprav namenjenih za oddih in rekreacijo obiskovalcem parka iz območij izven narodnega parka (domačih in tujih) ter organizira vodenje obiskovanja s posebnim poudarkom na spoznavanju, doživljanju ter telesni in duhovni obogatitvi obiskovalcev narodnega parka; Zagotovi učinkovito upravljanje in ustvari pogoje za kadrovsko, strokovno, organizacijsko uspešno javno službo s primernim financiranjem nalog upravljavca; Takoj pripravi in sprejme načrt upravljanja za dobo najmanj 10 let in na tej podlagi pripravi letne plane upravljanja; Uveljavi sodobne načine sodelovanja civilne družbe in prebivalcev v narodnem parku pri upravljanju narodnega parka; Zagotovi učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona in načrta upravljanja ter natančno opredeli načine medsebojnega usklajevanja in odgovornost posameznih upravnih organov in inšpekcijskih služb po tem zakonu (okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo, lov, ribolov, vode, promet, obramba, zdravje, turizem in gostinstvo, itd.) Zagotovi ustrezna finančna sredstva za izvajanje nalog varstva in razvoja, vključno za nadomestila, odškodnine, spodbude, sofinanciranje, odkup, zakup, najem in drugo. Zagotovi izvajanje nalog, ki jih nalagajo druge mednarodne razglasitve – Biosferni rezervat - UNESCO MAB, Evropska diploma, in projekt PAN Parks. Predsednik AAG: Vojko Bernard
V ALPE ADRIA GREEN pa tudi podpiramo, kot člani koalicije za ohranitev TNP, tudi pripombe koalicije, ki so bile posredovane na Ministrstvo za okolje in prostor: Sklep Koalicije NVO za Triglavski narodni park o predlaganem zakonu o TNP Podpisani se zavedamo, da je po tridesetih letih nujno potreben nov Zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP), zato podpiramo prizadevanja, da se stvari uredijo. V TNP se spajajo najvišji, najlepši in najbolj ohranjeni predeli visokogorja v Sloveniji ter neprecenljiva simbolna vrednost, zgodovinska pričevalnost, kulturna identiteta in narodni ponos. TNP sodi tudi med najstarejše narodne parke v Evropi in odslikava naprednost ter narodno buditeljstvo slovenskih naravovarstvenih pionirjev. Ob študiju objavljenega predloga besedila na spletni strani MOP se nam zaradi tako izjemne in modro ohranjene dediščine naših prednikov zdi še toliko bolj nerazumno, da novi predlog Zakona o TNP zmanjšuje standarde varstva narave v Sloveniji. Predlagani zakon uveljavlja novo prostorsko delitev parka na tri varstvena območja in v svoji nejasni ter izjem polni opredelitvi varstvenih režimov znižuje naravovarstvene standarde, še posebej v osrednjem območju parka (oziroma drugem varstvenem območju). V besedilu pogrešamo jasne in strokovne naravovarstvene kriterije, ki so botrovali razmejitvi prvega in drugega varstvenega območja parka. Ne vidimo pravega razloga za poseben (ekskluziven) varstveni režim na območju Bohinjskega jezera. Nedopustno je tudi, da predlagani zakon omogoča krčenje osrednjega območja parka - dopušča se namreč prehajanje delov parka iz drugega v tretji (najnižji) varstveni režim. Iz predloga zakona tudi ni razvidno, kakšna je dejanska strategija (časovna, prostorska, vsebinska) doseganja IUCN kategorije II: Narodni park, ki jo pripravljavci zakona želijo doseči. Po priporočilih IUCN za kategorijo II v osrednjem območju ne sme biti rabe naravnih virov, ki so v nasprotju s cilji zavarovanja. Sprašujemo se, ali je lov in ribolov res cilj zavarovanja parka. Pogrešamo tudi natančno strategijo reševanja problematike črnih gradenj na območju parka. V predlaganem zakonu tudi ni govora o zavarovanju naravovarstveno pomembnih naravnih vrednot, kot so npr. slap Savica, Malo polje, Bohinjsko jezero in drevesne vrednote državnega pomena. V njem niso niti omenjene kulturne vrednote v parku od npr. Javorce, Ruske kapelice do na žalost propadajočih spomenikov kmečke arhitekture in izginjajočih tradicionalnih znanj prebivalcev parka. Člani Koalicije že šesto leto zapored potrpežljivo, a odločno izkazujemo pripravljenost za sodelovanje pri oblikovanju takšnega besedila zakona, ki bo odraz širokega javnega interesa za varovanje Triglavskega narodnega parka. Naše sodelovanje je bilo kljub mnenjskim razlikam vseskozi tvorno in konstruktivno. Smer, ki jo je nakazalo posvetovanje o izkušnjah kongresa IUCN v Barceloni dne 19.02.2009 na MOPu, nam je pokazala, da v Sloveniji obstajajo strokovnjaki za varstvo narave, ki poznajo in se zavzemajo za najnovejše izkušnje pri varovanju okolja in narave, a na žalost ta vpliv ni prišel dlje kot v spremno besedilo zakona, kar je za končno besedilo zakona irelevantno. Člani Koalicije nevladnih organizacij za TNP izhajajoč iz Spomenice o TNP zavračamo predlagano besedilo zakona, saj je iz analize izpolnjenih zahtev razvidno, da ne izpolnjuje bistvenih naravovarstvenih zahtev za uspešno varovanje narodnega parka. Zadnja dogajanja na Pokljuki in drugod nas o tem še dodatno opozarjajo. Resnično si želimo in pričakujemo, da bo naš edini narodni park brez zadržkov vpisan v svetovni seznam narodnih parkov in upravljan po najboljših standardih in v skladu z mednarodnimi obvezami, ki jih je sprejela Slovenija. Želimo, da bi tudi naša generacija poskrbela za tak zakon, ki ga naravna in kulturna krajina Julijskih Alp zasluži, zato predlagateljem predlagamo, da ga pred vložitvijo v Državni zbor ponovno temeljito predelajo. Sveče za Triglavski narodni park Podoba edinega narodnega parka v Sloveniji se je v zadnjih letih močno spremenila. Kaj se mora zgoditi, da bodo končno sprejeti efektivni ukrepi? Morda referendum? 
Tit Košir �Kakšna bo usoda Triglavskega narodnega parka, kljub dolgoletnemu snovanju novega zakona, še ni odločeno. Triglavski narodni park (TNP) še vedno čaka na vseslovenski sporazum in prenovo Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je bil sprejet v daljnem času bivše Jugoslavije. Ali bo po skoraj treh desetletjih zakon končno spremenjen? Predstavniki organizacije Greenslo, ki je tudi član mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green, se že vrsto let trudijo za sprejem ustrezne zakonodaje, ki bi TNP zaščitila v skladu s strokovnimi merili IUCN (Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov). Pri tem sodelujejo z 20 nevladnimi organizacijami s področja narave in okolja, deležni pa so tudi podpore organizacij s področja kulture (med drugimi tudi SAZU).
Ime akcije - Prižgimo svečo Triglavskemu narodnemu parku - nosi poseben pomen. Vojko Bernard, predsednik Greenslo, na vprašanje, zakaj bi bilo TNP treba prižgati svečo, odgovarja: "TNP umira. Narava je vse bolj onesnažena. Jezera so tik pred izumrtjem, v zadnjih petih letih so se blazno spremenila. Stavbe gradijo brez ustreznih dovoljenj. Država je že pet let gluha, ne upošteva naših pozivov in prošenj."
Bernard meni, da za neuspelimi poskusi spremembe zakona stojijo interesi ministrstev: "Ministrstvo za obrambo je na Pokljuki gradilo asfaltirano tekaško stezo, ki verjetno ne bi služila le športnikom, ampak tudi enotam Nata. Ministrstvo za šolstvo in šport bi posodobilo skakalnice v Planici. Kar je prav - če si ne bi zamislili tudi nordijskega centra, ki bi segal do Tamarja, do koder je predvidena še izgradnja asfaltirane ceste. Ministrstvo za promet načrtuje povečanje in asfaltiranje letališča v Lescah, kjer načrtujejo tudi povečanje panoramskih preletov, po vsej verjetnosti čez TNP."
Ali so za umiranje TNP krivi tudi turisti? "Treba bi bilo poskrbeti za ozaveščenost ljudi in omogočiti ustrezne prometne povezave. Če bi to storili, bi se problematika začela reševati. Prilagodili bi se situaciji, saj jim drugo ne bi preostalo," pove Bernard.
Mladen Berginc iz sektorja za zavarovana območja Ministrstva za okolje in prostor pojasnjuje, zakaj se problem v tako dolgem časovnem obdobju še vedno ni rešil: "Zakon je bil dvakrat v parlamentu, a ni bil sprejet. Prvič je bil v bivši vladi 'odglasovan', drugič ga niso obravnavali zaradi poteka mandata." Očitke, povezane z nesodelovanjem in uveljavljanjem interesov različnih ministrstev, komentira kot neresnične: "To so zgolj natolcevanja. V vseh postopkih so institucije sodelovale in niso nasprotovale spremembam. Ves čas je potekal proces medsebojnega usklajevanja in iskanja skupnih rešitev."
Zaradi neuspešnih poskusov rešitve problema so leta 2007 v Greenslo začeli razmišljati o pobudi, da bi se na referendumu Slovenci odločili, ali sploh še potrebujejo svoj edini narodni park. Kakšni so načrti glede referenduma? "S pobudo nameravamo začeti v letu 2010. Naslednje leto pa naj bi bil referendum izvršen," o načrtih razlaga predsednik Greenslo.
Leta oblikovanja zakona
Zakon o Triglavskem narodnem parku je bil sprejet leta 1982. Danes nujno potrebuje spremembe, ki bodo upoštevale sedanji pravni red in družbene razmere. Z njim je treba zagotoviti upoštevanje mednarodnih standardov na področju zavarovanih območij, izvajanje evropskih direktiv o pticah in življenjskem okolju živali in rastlin. Pred šestimi leti so se začele aktivne pobude za realizacijo sprememb, vendar vse do danes še ni bilo konkretnih premikov.
Leta 2003 poslanec LDS Dušan Vučko v parlamentu predstavi predlog zakona, ki povzroči mnoge polemike. Predlog namreč omogoča vrsto posegov, ki bi lahko razvrednotili posamezna območja parka (na primer obalo Bohinjskega jezera); zmanjšuje osrednji del parka; omili varstveni režim; upravi parka ne daje avtoritete, ampak upravljalno vlogo; pozornost posveča razvojnim vprašanjem; zanemarja kriterije za mednarodne parke.
Februarja 2004 se koalicija enajstih nevladnih organizacij s področja varstva narave in okolja zbere na Bledu, kjer sodelujoči javno predstavijo poglede in predložijo konkretne pripombe. Glavna zahteva je vključitev strokovnih in nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti in zainteresirane slovenske javnosti v pripravo in sprejemanje zakona.
Z zamenjavo vlade Vučko več ni poslanec, zadevo decembra 2004 prevzame poslanec LDS Jožef Školč. Sporoči, da je pripravljen sodelovati z nevladniki.
Decembra istega leta je na tiskovni konferenci predstavljena Spomenica o TNP, katero podpiše 23 nevladnih organizacij, v septembru je naslovljena na državni zbor in vlado. Organizacije predlagajo, naj pri novem zakonu sodelujejo pristojna ministrstva, strokovne institucije, lokalne skupnosti in nevladne organizacije. Koalicija želi, da vlada v času do sprejetja novega zakona omogoči izvajanje do sedaj veljavnega zakona ter prepreči sprejemanje neskladnih prostorskih in drugih odločitev.
Predstavniki koalicije v decembru in januarju opravijo razgovore s predlagatelji zakona. Nevladne organizacije na podlagi študije predloženega teksta zakona ter razgovorov sprejmejo enotni sklep - osnutek zakona o TNP ne zagotavlja kakovostnega razvoja narodnega parka.
Nevladniki oblikujejo ožjo delovno skupino za pripravo osnutka zakona, pripravijo izhodišča za zakon, februarja 2005 jih potrdi celotna koalicija nevladnih organizacij. Na podlagi Spomenice oblikujejo nov predlog zakona.
(seš) ŠPELA SEDIČ September 10 AAG org. ALPE ADRIA GREEN e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija GSM : 051 311 450 ,http://greenslo.bravehost.com/ Blog: http://gezslo.spaces.live.com/ Datum: 9.9.2009 Sporočilo za javnost ob italijansko slovenskem srečanju Predsednik Vlade Silvio Berlusconi in predsednik Vlade Republike Slovenije, Borut Pahor, se bosta sestala v Rimu 18. septembra. To informacijo smo pridobili iz virov, v slovenski vladi. Srečanja se bo udeležil tudi zunanji minister Franco Frattini Med temami srečanja,je tudi izgradnja terminala v Žavljah. Po mnenju ALPE ADRIA GREEN srečanja v Ljubljani ne upajo narediti, ker bi Alpe Adria Green v sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami izvedel protestni shod.Po drugi strani pa smatramo, da slovenska politika še vedno nima toliko poguma, da zaščiti slovenske državljane v primeru izgradnje plinskega terminala v Žavljah in takoj vloži tožbo na evropsko sodišče, čeprav smo ji v AAG izročili celotno dokazno gradivo. AAG bo izvedel druge vrste pritiskov na Slovensko Vlado namesto protesta v Ljubljani. --
Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard Alpe Adria Green je pričela z akcijo zbiranja denarja, z katerim bi lahko vložili tožbo na Italjanskem upravnem sodišču,zaradi nepravilnosti pri izdaji okoljskega dovoljenja za izgradnjo plinskega terminala Žavlje. Celotni stroški skupaj z pritožbo na EU sodišče bodo znašali približno 20.000 evrov! Prispevke lahko nakažete na TTR: Sl56-0510-0801-1891-125 Berlusconi in Pahor namesto v Ljubljani v Rimu. Po mnenju AAG se srečanja v Ljubljani bojijo Tema srečanja italijanskega in slovenskega premiera Silvija Berlusconija in Boruta Pahorja, ki naj bi se namesto ta teden v Ljubljani srečala 18. septembra v Rimu, bo tudi plinski terminal v Žavljah Vojko Rotar, Trst, 10. 09. 2009 ob 10:32  Tema srečanja italijanskega in slovenskega premiera Silvija Berlusconija in Boruta Pahorja, ki naj bi se namesto ta teden v Ljubljani srečala 18. septembra v Rimu, bo tudi plinski terminal v Žavljah. Organizacija Alpe Adria Green (AAG) meni, da italijanska stran zaradi slovenskega nasprotovanja terminalom zavrača srečanje v Ljubljani.
Kot so danes sporočili iz mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG), naj bi se srečanja udeležil tudi zunanji minister Franco Frattini. V AAG menijo, da naj bi bilateralno srečanje med slovensko in italijansko vlado, ki je bilo sprva predvideno za 9. septembra v Ljubljani, prestavili v Rim zaradi strahu pred morebitnimi protesti okoljevarstvenih organizacij v Sloveniji, ki nasprotujejo gradnji plinskih terminalov v Žavljah. Obenem menijo, da "slovenska politika še vedno nima toliko poguma, da zaščiti slovenske državljane v primeru izgradnje plinskega terminala v Žavljah in takoj vloži tožbo na evropsko sodišče, čeprav so ji v AAG izročili celotno dokazno gradivo". AAG je v sporočilu za javnost namesto protestov napovedala druge vrste pritiskov na slovensko vlado. Italijanski Il Piccolo ob tem danes poroča, da teme pogovorov slovenskega in italijanskega premiera še niso natančno določene, v ospredju pa naj bi bili temi o plinskem terminalu in finančne težave slovenske manjšine v Italiji. Srečanje slovenskih in italijanskih ministrov, ki naj bi bilo v sredo v Ljubljani, je bilo odpovedano zaradi drugih obveznosti italijanskega zunanjega ministra Frattinija. "Vse več opazovalcev pa zatrjuje, da je bila to le reakcija italijanskih oblasti na slovensko neodobravanje projekta novega plinskega terminala v Žavljah," še piše Il Piccolo. (STA) Plinska (ne)varnost Plinski terminal v Žavljah je za Slovenijo nesprejemljiv. Takšno je uradno stališče slovenske vlade. Čeprav je izjava kratka, je preteklo kar precej časa in je bilo treba veliko truda, preden je bila sprejeta. O plinskih terminalih v Tržaškem zalivu, enem na morju in drugem na kopnem, se namreč govori že od leta 2006. 
Tržaški zaliv je industrijsko že precej obremenjen. Je to prednost ali slabost pri gradnji spornih terminalov?
Interes investitorjev (španski Gas Natural želi graditi kopenski terminal, morskega pa prav tako španska družba Endessa) je izredno velik in imajo na svoji strani tudi italijanske oblasti ali vsaj vladajočo garnituro, to dokazuje več dejavnikov. Praviloma pricurljajo podatki o projektih v javnost postopoma, nihče do zadnjega trenutka ne ve natančno, kakšni terminali so načrtovani.
Zelo nazoren primer je tisti iz letošnjega julija, ko je slovenska stran od italijanskega okoljskega ministrstva zahtevala dokumentacijo o čezmejnih okoljskih vplivih žaveljskega terminala. Že takrat je bil dialog med skupinami strokovnjakov z obeh strani tako pomanjkljiv, da je Slovenija o problemu obvestila Evropsko komisijo. A okoljski minister Karl Erjavec se takrat ni mogel opreti na evropske institucije: "Slovenska tehnična komisija je dala obsežne pripombe italijanski strani in Evropsko komisijo smo seznanili s problemom, toda komisija ga ni želela obravnavati, temveč je odločila, naj spor o plinskih terminalih obravnavamo na dvostranski ravni...
Več v tiskani izdaji tednika 7dni... Andreja Kutin 
Uplinjevalnik na morju je nekoliko dlje od uresničitve, a vse kaže, da so postopki priprave dovoljenj tudi za ta terminal že zelo daleč.
Minister Karl Erjavec grozi z Evropskim sodiščem, če se bo ignoranca italijanskih oblasti nadaljevala in če se bo izkazalo, da ima projekt negativne okoljske vplive.
Predstavniki Alpe Adria Green so s svojim razkritjem o ponarejanju dokumentov poželi precej zanimanja. Prepričani o verodostojnosti dokumentov so združili moči s slovenskim okoljskim ministrstvom.
September 07 AAG org.
ALPE ADRIA GREEN
e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija
GSM : 051 311 450 ,http://greenslo.bravehost.com/ Blog: http://gezslo.spaces.live.com/
Datum: 6.9.2009
Sporočilo za javnost ob preložitvi italijansko slovenskega srečanja
AAG ugotavlja, da je italijanska stran odpovedala meddržavno srečanje to sredo 9.9.09 v Ljubljani, ker je ugotovila verodostojnost navedb o prirejenih dokumentih za izdajo soglasja za gradnjo terminala v Žavljah, slovenska stran pa je sprejela preložitev, ker ne želi zapletov s sosedi, pa če tudi na škodo okolja.
Zato pričakujemo od Vlade RS aktivno zahtevo po italijanski odpovedi načrtovane gradnje še pred izdajo ponovnega soglasja in eventualni izdaji gradbenega dovoljenja.
Pred prihodnjim srečanjem imata obe strani dovolj časa za podpis dokumenta o ustavitvi vseh postopkov za izdajo gradbenega dovoljenja.
Povedati pa moramo, da roki za upravno tožbo po italijanski zakonodaji tečejo in jih bo AAG spoštovala, prav tako pa bo AAG podala zaradi prirejenega okoljskega soglasja za gradnjo Žaveljskega plinskega terminala pritožbo na evropsko komisijo.
V kolikor ne bo slovenska stran vložila takoj po srečanju, če se ne bo italijanska stran odpovedala gradnji,tožbo na pristojno evropsko sodišče, bomo razumeli da je posredi kupčija na račun našega skupnega okolja.
Iz dosedanjih medijskih poročil je nedvoumno razbrati, da plinski terminal ne sodi v tržaški zaliv in bi pomnil veliko vplivanje na italijansko in slovensko okolico Žavelj.
Zato bomo aktivno spremljali dogajanja na obeh državnih straneh in v kolikor se bodo dogajale stvari v smer gradnje terminala bomo o tej zadevi informirali evropski parlament o ne spoštovanju Kijotskega protokola s strani države Italije.
Poznano nam je, da plinski terminal ni potreben zaradi zagotovitvi pomanjkanja energenta v Italiji, pač pa je to zgolj pritisk kapitala na zamenjavo energenta zaradi politične volje.
Alpe Adria Green je pričela z akcijo zbiranja denarja, z katerim bi lahko vložili tožbo na Italjanskem upravnem sodišču,zaradi nepravilnosti pri izdaji okoljskega dovoljenja za izgradnjo plinskega terminala Žavlje. Celotni stroški skupaj z pritožbo na EU sodišče bodo znašali približno 20.000 evrov! Prispevke lahko nakažete na TTR: Sl56-0510-0801-1891-125
Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard
Minister Erjavec: Če bi se izkazalo, da so podatki ponarejeni, bi bil to škandal, Italija pa gradnje terminala ne bi smela začeti. Če bi pri tem vztrajala, bi Slovenija ubrala sodno pot.
Minister za okolje Karl Erjavec, ki je zaradi zapletov v zvezi z dokumetacijo plinskega terminala v Žavljah prekinil dopust, je izrazil presenečenje nad možnostjo, da bi bil del omenjenih dokumentov prirejen. Dokumentacije o morebitnih čezmejnih vplivih Slovenija ni prejela, dodaja. Če bi se izkazalo, da so podatki ponarejeni, bi bil to škandal, Italija pa gradnje terminala ne bi smela začeti. Če bi pri tem vztrajala, bi Slovenija najverjetneje ubrala sodno pot, je v pogovoru za TV Slovenija med drugim dejal Erjavec.Â
Za dokaze o navedbah bo zaprosil tudi mednarodno nevladno organizacijo Alpe Adria Green, Italijo pa za pojasnila o postopkih ter morebitne manjkajoče dokumente. Informacijo o zadnjih dogodkih bo posredoval na vlado, od katere pričakuje, da se bo o zapletu izrekla.
Erjavec sicer upa, da se odnosi med državama ne bodo poslabšali, hkrati pa, da projekt ne bo imel škodljivih okolijskih čezmejnih vplivov.Â
Dokumenti italijanske finančne policije naj bi, kot je znano, kazali, da so prirejeni podatki o usedlinah, temperaturi in globini morja ter posledicah morebitne nesreče, saj naj bi vsaka večja ladja z motorji dvignila onesnaženi mulj, ki bi se razširil tudi do slovenske obale, poroča TV Slovenija.
|
Vse nepravilnosti razvidne tudi iz dosjejev?
Da to najverjetneje drži, je potrdila tudi Zofija Pavlin iz Mednarodne okolijske organizacije Alpe Adria Green: "Globina morja ni 18 metrov, ampak 14 metrov, kar je za dvigovanje strupenega mulja z dna, to je živega srebra, ključnega pomena." Podjetje Gas Natural, ki naj bi terminal gradilo, je po prepričanju AAG-ja ponaredilo podatke in izsililo soglasje italijanske vlade o okolijski primernosti gradnje terminala. AAG naj bi imel dokaze, da so v projektu ponarejene ocene vplivov na okolje in posledice morebitnih nesreč in da so državne in pokrajinska oblast prikrile to potvarjanje.
Oglasil se je še tržaški publicist Paolo Parovel, ki trdi, da je vse nepravilnosti mogoče dokazati z dokumenti iz dosjeja.
Erjavec: Zahtevali bomo pojasnila, če bo treba, pa šli na sodišče
Čeprav Italija ni pripravila strateške presoje čezmejnih vplivov, pa se Slovenija do zdaj za tožbo na Evropskem sodišču v Luksemburgu še ni odločila, ker še čaka na dokumente iz Italije. To se bo morebiti v kratkem spremenilo, saj je okolijski minister Karl Erjavec v petek, ko je na dan prišel sum o ponarejenih podatkih, dejal: "Če to drži, gre za zelo resno zadevo, zato bomo od italijanskega ministrstva za okolje takoj zahtevali informacijo o tem. Če se bo izkazalo, da so podatki ponarejeni, bomo uporabili vsa pravna sredstva, tudi morebitno tožbo na Evropskem sodišču."
Podobnik: Tožiti bi morali že prej
Njegov predhodnik Janez Podobnik pa meni, da bi morala država Italijo tožiti že, ko je ta sprejela okoljevarstveno soglasje za gradnjo kopenskega terminala v Žavljah, kar se je zgodilo 16. julija. "Ta škandalozna informacija, da je dokumentacija za gradnjo plinskih terminalov ponarejena ... če se to izkaže, je tukaj močan dodatni argument, da bo dobro pripravljena tožba pred Evropskim sodiščem zanesljivo tudi uspešna," je dodal.
V zgodovini Evropske unije so se do zdaj sicer zgodili le štirje primeri tožb države proti državi - ena med njimi na področju okolja, a ni doživela sodbe. Šlo je za primer Irske proti Veliki Britaniji, ki je v skupnem morju zgradila terminal. Irska je nato po dogovoru tožbo umaknila.
Il governo italiano, la holding spagnola Gas Natural e alcuni politici locali vogliono imporre la costruzione
di un rigassificatore nel porto industriale di Trieste, nella stretta baia (vallone) di Muggia, in area abitata da
oltre 200.000 persone, vicino al confine con la Slovenia (della quale é perciò necessario il consenso secondo
le norme europee).
Il gas metano trasportato con navi gasiere compresso e liquefatto, verrebbe travasato nei serbatoi del rigassificatore,
riespanso riscaldandolo con l’acqua prelevata nel mare (dove verrebbe scaricata più fredda e clorata),
ed immesso nella rete distributiva di un nuovo metanodotto.
L’impianto avrebbe un enorme pontile d’attracco giganteschi serbatoi fuori terra accanto al terminale
dell’Oleodotto Transalpino e ad altri impianti e serbatoi con sostanze industriali estremamente pericolose.
Si tratta perciò di un impianto da terzo mondo, estremamente pericoloso per la popolazione e dannoso per
l’ambiente e l’economia del territorio sia da parte italiana che slovena.
__________
PER QUANTO RIGUARDA LA SICUREZZA, i rigassificatori e le navi gasiere sono obiettivi strategici , e la loro
esplosione per incidente od attentato può incenerire all’istante ogni cosa nel raggio di alcuni chilometri, con
effetto simile alla nube ardente di un vulcano.
Questi impianti devono essere perciò costruiti o su coste deserte, oppure 15-18 km al largo, con attorno due
aree di protezione concentriche, di sicurezza civile e militare e di interdizione della navigazione, che nell’Alto
Adriatico sono state stabilite a livello internazionale (IMO, SN.1/Circ. 257/06) rispettivamente in 2 e 2.8 km
(1,5 miglia nautiche), mentre le norme europee (Dir. 96/82/CE) vietano il trattamento dei gas compressi vicino
ad altri impianti a rischio.
Il primo rigassificatore italiano, recentemente costruito ed attivato (2008) al largo della costa adriatica davanti
a Porto Viro (Rovigo) rispetta infatti queste prescrizioni pur recando non pochi altri problemi.
Invece nel porto di Trieste i serbatoi del rigassificatore e le navi gasiere sarebbero indifendibili da attentati
terroristici effettuabili da terra con comuni missili a spalla, e ne costituirebbero un obiettivo internazionale
primario per il numero elevatissimo delle vittime e la distruzione contemporanea del vicino terminale
dell’oleodotto (già obiettivo di attentato 1972) che fornisce raffinerie e riserve dell’Europa centrale.
Il progetto di questo rigassificatore é perciò inaccettabile, oltre che per la sicurezza della popolazione locale,
anche per le strategìe di sicurezza e di rifornimento energetico dell’UE e della NATO.
PER QUANTO RIGUARDA L’ECONOMIA, l’interdizione della navigazione e le altre misure di sicurezza
marittima attorno al terminale e ad ogni nave gasiera in arrivo e partenza semiparalizzerebbero le altre attività
e lo sviluppo del porto di Trieste e del vicino porto sloveno di Koper-Capodistria, le attività di pesca e la
navigazione da diporto.
Al confronto con questi enormi danni l’entità già minimale dei posti di lavoro e dei guadagni che il rigassificatore
potrebbe portare a Trieste sarebbe irrisoria.
PER QUANTO RIGUARDA L’AMBIENTE , lo scarico continuo di quantità enormi di acqua più fredda con
aggiunta di cloro inquina il mare e ne abbassa la temperatura con effetti dannosi proporzionali alle possibilità
di dispersione. Poiché la baia di Muggia é troppo stretta, poco profonda ed occlusa dalle dighe del porto di
Trieste, questi effetti vi si concentrerebbero rapidamente causando la morte degli organismi marini e,
d’inverno, l’abbassamento della temperatura dell’acqua sino a livello di congelamento.
RIGASSIFICATORE NEL PORTO DI TRIESTE:
CARTE FALSE PER UN PROGETTO AD ALTISSIMO RISCHIO
Mentre l’eventuale scarico sottomarino al largo, fuori dalle dighe, diffonderebbe l’inquinamento chimico e
termico in misura comunque inaccettabile nell’intero golfo di Trieste, sino alle acque slovene, su fondali già
biologicamente e chimicamente devastati dagli scarichi dell’impianto di depurazione fognaria di Trieste.
Il transito delle grandi navi gasiere sui bassi fondali della baia (inclusa nel Sito Inquinato Nazionale da bonificare)
aumenterebbe inoltre a dismisura il rimescolamento dei fanghi pesantemente inquinati diffondendoli con
le correnti nelle acque italiane e slovene del Golfo di Trieste. Mentre la vicinanza di altri impianti e serbatoi
con sostanze industriali tossiche potrebbe amplificare a catena (effetto domino) gli effetti dannosi anche di incidenti
di lieve o media entità.
L’indagine giudiziaria documentata dal nostro dossier disponibile sul sito internet www.greenaction-planet.org
ha provato che per nascondere tutti questi effetti disastrosi il progetto di Gas Natural ha falsificato e/o omesso
i dati sulla profondità e la temperatura reali del golfo di Muggia, quelli sulla vicinanza degli altri impianti pericolosi
e una parte determinante delle valutazioni attinenti, e che vi sono state pressioni politiche indebite per
coprire queste falsificazioni ed ottenere egualmente le autorizzazioni per costruire l’impianto dannoso, tentando
anche di ottenere il nulla-osta del governo sloveno.
Di fronte alle prove di questo nuovo scandalo nazionale ed internazionale della politica italiana, il governo e
Gas Natural si limitano ad assicurare genericamente che i progetti sono corretti e rispettano le normative
nazionali, europee ed internazionali, mentro il sottosegretario Roberto Menia, il sindaco di Trieste Roberto
Dipiazza ed alcuni altri politici locali tentano di sviare l’attenzione dai fatti aizzando nazionalismo contro la
Slovenia. Ed insistono tutti a voler forzare egualmente la costruzione dell’impianto.
COSA POSSIAMO E DOBBIAMO FARE ADESSO:
La nostra Associazione sta combattendo da tempo a livello locale, nazionale ed internazionale per opporsi alla
realizzazione di questo rigassificatore così drammaticamente pericoloso e dannoso per tutti.
Abbiamo presentato denunce penali come quella inclusa nel dossier, mentre altre sono in corso e due denunce
al Parlamento Europeo ed alla Commissione Europea (petizioni nn. 048/2007 e 1147/08) che stanno già svolgendo
le relative inchieste.
Ma le autorità romane sono purtroppo abituate ad ottenere l’archiviazione di indagini penali anche più pesanti,
e ad eludere sistematicamente persino le sanzioni europee.
Rimane però ancora da impugnare in sede amministrativa, davanti al T.A.R., del Lazio ed entro il 15 novembre,
il parere ambientale che il governo italiano ha già emesso a favore del progetto del rigassificatore.
Le possibilità di successo sono obiettivamente ottime, dal momento che si possono dimostrare perfettamente
tutte le sopraddette falsificazioni ed omissioni del progetto.
Ma le spese vive di questa causa ammontano ad almeno 10.000 euro, ed in caso di rigetto ed impugnazione
davanti al Consiglio Stato ne occorrerebbero altrettanti.
Dobbiamo quindi chiedere l’aiuto di tutti, per quanto possibile, raccogliendo queste somme con una sottoscrizione
pubblica.
PER SOSTENERE LE NOSTRE AZIONI LEGALI CONTRO L’IMPOSIZIONE DEL RIGASSIFICATORE potete
quindi versare qualsiasi contributo sul conto corrente postale 83762187 intestato a Greenaction Transnational
scrivendo sul bollettino come causale “ricorsi amministrativi rigassificatore Trieste”.
Non vi chiediamo sacrifici, ma ringraziamo di cuore tutti coloro che potranno sostenere la battaglia comune
anche in questo modo, e comunque con ogni altra attività utile, col loro consenso e con la loro simpatia.
GREENACTION TRANSNATIONAL
www.greenaction-planet.org GREENACTION TRANSNATIONAL - Via Palestrina 3 - 34133 Trieste
tel/fax 0402410497 - e-mail: info@greenaction-planet.org
S.I.P. via Palestrina 3 Trieste
7 Settembre 2009
Da un parte ci sono le associazioni ambientaliste e la popolazione locale. Dall’altra, il governo e una grande società spagnola. In mezzo, tra loro, il porto di Trieste e il progetto di costruire nella stessa area un rigassificatore, oggetto di un braccio di ferro che vede scendere in campo anche la Slovenia.
Greenaction transnational, Alpe Adria Green, WWF, Legambiente, Italia Nostra, Comitato per la Salvaguardia del Golfo di Trieste e Comitato Sos Muggia, affiancati dalla società civile, non solo contrastano il progetto, temendone la potenzialità distruttiva sull’ambiente e la salute, ma puntano l’indice anche contro la trasparenza con cui si sta procedendo. La loro denuncia – contenuta in una petizione rivolta al Parlamento europeo- riguarda la Valutazione di impatto ambientale dell’opera: nello studio, accusano, sarebbe stata indicata una profondità delle acque del golfo triestino di molti metri superiore a quella reale e omessa la presenza nella zona di altri siti industriali, mentre non sarebbero stati inseriti i dati sull’inquinamento dei fondali (www.greenaction-planet.org).
Sostengono infatti che alcuni progettisti della Gas Natural, chiamata a realizzare il rigassificatore triestino, abbiano omesso e falsificato informazioni tecniche fondamentali. Di questa scorrettezza il Governo italiano, in particolare il ministero dell’Ambiente, sarebbe stato a conoscenza, ma avrebbe scelto di coprire tali falsificazioni e omissioni, delle quali era stato avvisato da organi giudiziari e amministrativi. Le associazioni hanno infatti avanzato un esposto sul caso alla Procura di Trieste, che ha spedito il fascicolo penale alla Procura di Roma e inviato parte di esso al ministero dell’Ambiente. Il tutto ad indagine ancora aperta. Un' indagine che in modo molto rapido è stata archiviata dalla Procura capitolina. Non nel merito ma nella competenza: secondo i giudici di Roma sulle falsificazioni – denunciate dagli ambientalisti e documentate dalla Guardia di Finanza- dovrebbe esprimersi un tribunale amministrativo.
Quello che contestano le associazioni ambientaliste e' la superficialita' nell'approccio investigativo e chiedono che si indaghi su quanto accaduto, e che la stessa Valutazione di impatto ambientale sia riconosciuta come nulla. Del resto è stato recentemente aperto un secondo fascicolo di indagine sulla base della denuncia dei sindaci di Muggia e San Dorligo della Valle.
Per il governo, come ha ricordato in luglio il ministro degli Esteri Frattini, il rigassificatore di Trieste non solo va realizzato, ma sarebbe anche un’opera assolutamente sicura: rispettosa della salute dell’ambiente e della popolazione. Per il rigassificatore poi, si sono schierati anche il presidente della Regione Friuli Tondo, il sindaco di Trieste Dipiazza e il sottosegretario all’Ambiente Menia, che ha difeso l’opera triestina all’interno di un piano nazionale che prevede la costruzione di altri dieci impianti nel paese.
Ad opporsi però è il governo di Lubiana: la Slovenia reputa eccessivamente pericoloso il gasdotto sottomarino che dovrebbe appunto occupare le acque tra Zaule e Grado. Lubiana si è addirittura detta pronta, in relazione alle possibili falsificazioni e omissioni, ad avviare un’azione legale davanti alla Corte di giustizia europea.
In questo quadro, mi chiedo se non sia opportuno non solo un intervento dell’autorità giudiziaria, che chiarisca se ci sono state o meno “taroccature” della valutazione ambientale, ma anche una riflessione da parte dell’esecutivo. L’IdV triestina non a caso ha annunciato una petizione popolare perché la parola ritorni a chi spetta di diritto, ovvero i cittadini. Nelle vertenze locali –dalla Tav al Mose, fino al Ponte di Messina- non è pensabile agire manu militari sulla testa di chi, in quei luoghi oggetto di edificazioni controverse, non solo ha vissuto, ma vive ancora e vivrà.
Di fronte al timore che non siano rispettate leggi importanti come la normativa Seveso, ai dubbi sulla trasparenza nella procedura di realizzazione dell’opera, alle ombre che gravitano su un governo eccessivamente interessato (e si può comprendere perché) a portare a termine il progetto, fermarsi è un obbligo. Non per cedere alla sindrome Nimby (not in my back yard), ma per riconoscere che quando si decide di alterare una realtà ambientale con progetti imponenti, la popolazione e il suo volere non sono un optional.
Questo mese ci sarà l’incontro fra il nostro paese e la Slovenia: il governo potrebbe scegliere la strada del rispetto della comunità locale o almeno quella dell’ascolto e della consultazione democratica. Le speranze, certo, sono poche, ma non è un motivo comunque per tacere di fronte ad una politica condotta dall’esecutivo con la finalità di distruggere l'ambiente e recare danno concreto alla salute della popolazione, capace solo di arricchire i soliti comitati affaristici che imperversano dal sud al nord del nostro paese.
Prevod tiskovnega sporočila Greenaction Internatioal
Trst 5.09.2009
Tržaški škandal plinskega terminala
Greenaction………..zanika podtajnika Menio in tržaškega župana
Trst, 5. september 09 Greenaction Transnational, soustanoviteljica mednarodne okoljevarstvene mreže Alpe Adria Green, ki je prijavila ponaredbe v projektu plinskega terminala španske družbe Gas Natural v Trstu, za katerega obmejna Slovenija daje veto,
sedaj poudarja, da v tišini italijanskih politikov, ki so bolj preudarni ali manj vpleteni, podtajnik na ministrstvu za okolje Roberto Menia in tržaški župan Roberto Dipiazza, skušata naščuvati javno mnenje proti bližnji državi.
Oba namreč vztrajata pri trditvi – ugotavlja Greenaction – da v projektu ni ponaredb; Slovenija naj bi se po krivici vmešavala v italijanske državne strateške izbire za dosego svojih mračnih političnih ciljev majhne bivše komunistične države, zato bi jo bilo treba ignorirati ter tudi kaznovati in podobno.
Okoljevarstvena organizacija ju zanika rekoč, da je resničnost popolnoma drugačna: ponaredbe načrta in politična prikrivanja, ki so tem sledila, dokazujejo sodne preiskave
finančne policije in so na ogled v dosjeju prijave na spletni strani Greenaction Transnational
na naslovu:http://www.greenaction-planet.org. Tudi če ne bi bilo tako, bi to ostal načrt tretjega sveta, uničujoč za morsko okolje in preveč izpostavljen nesrečam ter katastrofalnim atentatom, ki bi v trenutku Trst spremenili v Pompeje; načrt namreč ne predvideva niti minimalnih mednarodnih varnostnih razdalj niti zaustavitev plovbe, kar pa bi delno ohromilo promet tržaškega in koprskega pristanišča. Privolitev Slovenije kot obmejne države, ki ji grozita obmejna škoda in tveganja, pa je pogoj, ki ga postavljajo evropske norme, kar lahko vsak preveri preko interneta.
Greenaction Transnational ugotavlja, da je zatekanje k psevdo-patriotskim demagogijam
s strani tržaškega podtajnika in župana zelo neodgovorno in nesmiselno, tako da si je resno potrebno zastaviti vprašanja o vzrokih.
GREENACTION TRANSNATIONAL
Via Palestrina 3 – 34133 Trieste (Italy)
Telefon:00390402410497
info@greenaction-planet.org
|
|
Tools 
![clip_image002[4]](https://hycwdg.bay.livefilestore.com/y1mlMrcgkVl_fuwJXatS2VCGq7RrSm7E364cWM23A9V2-52zGs5WQNZxWvFen5X1ciEIYisrFBTX4kh5MQf4_9WsPth1CLu-s__GkE26_9WEoNYSwF4cRhVlV1SSyiyWywVd7auTp6pMWzeSNd4m6wMtQ/clip_image002[4][2] 6DDE4E9D.jpg "clip_image002[4]")
![clip_image001[6]](https://hycwdg.bay.livefilestore.com/y1mJ4vSeLYVI7_lKl3fgBQMlrn3Vs8frFjC21cDpe94c1khWkjmxIMM0_zVciRT0RQKtVvRZmhLFh2IN_TOyP8-IhbdkZHmIUCrcXgtv6X2373GPn7smIqF6UhpFGIGIMIXuNMY7LISmvQawNXSZwMFzA/clip_image001[6][2].jpg "clip_image001[6]")
![back[1]](https://hycwdg.bay.livefilestore.com/y1mqeQCeKggnw7fMBKE0SGMHOPH8v_BcmovhYLVL47A4gudntC5gMMAqXsrd08iytPkPTEu9Bhn7_P0fFPUFvycsx79hFBFynft6Hr_1LJtwT8ZkZwd6P4Jt-70YKcLcy6ywgZlZEIGG0QJ8DWCO2clCg/back[1][2] 6BC01C5F.jpg "back[1]")
